Razlog, da se letalske družbe čutijo dolžne omenjati tovrstne reči, bi lahko bil vpliv odmevne najstniške podnebne aktivistke Grete Thunberg. Mnoge so zaradi občutka nelagodja podlegle t.i. sramu zaradi letenja, zaradi česar letalska industrija na dan porabi pet milijonov sodčkov nafte in bo do leta 2050 prispevala k približno 22 odstotkom svetovnih emisij ogljika.
Alternativo letalskim povezavam med evropskimi državami za razdalje, ki so krajše od 1 000 kilometrov, že zdaj ponujajo evropska železniška omrežja za visoke hitrosti. Za daljša potovanja postajajo vse bolj priljubljeni nočni mednarodni vlaki, ki potnikom v primeru nočnega potovanja ponujajo ležišča za spanje. Ker se potrošniki vse pogosteje sprašujejo o etiki njihovega naslednjega letalskega prevoza, v tem vidijo priložnost prevozniki v železniškem prometu, pri čemer se njihova konkurenca z letalskimi prevozniki vse bolj krepi.
Toda ali bodo nočni vlaki sposobni nadomestiti tista mednarodna potovanja, ki jih večina ljudi danes naredi z letalom?
Preporod evropskih nočnih vlakov
Od leta 2009 do leta 2018 je evropsko omrežje nočnih vlakov postopoma upadalo. Enako velja za medkrajevna omrežja vlakov konvencionalne hitrosti, zlasti v južnih in zahodnih delih Evrope. Tako je letalski prevoz postal edina izbira v številnih regijah, kar pa se kot kaže spreminja.
Ko so se Nemške železnice leta 2015 odločile, da umaknejo svoje omrežje nočnih potniških vlakov, so del njihovih storitev prevzele Avstrijske železnice ÖBB. Leta 2017 so njihovi nočni vlaki prevozili približno 1,4 milijone potnikov, kar je dvakrat več vseh potnikov kot v prejšnjem letu. V letu 2018 jim je število potnikov uspelo povečati še za dodatnih 10 odstotkov. Direktor ÖBB Andreas Matthä pravi, da so storitve prenočitve na vlaku ustrezna alternativa poletom na kratke razdalje in da bodo v prihodnje še naprej vlagali v nove. Od januarja 2020 bodo nočni vlaki po 16 letih ponovno vozili na progi od Dunaja do Bruslja. Podobne zgodbe zasledimo tudi v Združenem kraljestvu, kjer so začeli prenavljati nočne vlake do Cornwalla, Londona, Edinburgha, Glasgowa in Aberdeeena.
Švedska vlada v odgovor na peticijo načrtuje uvedbo storitev nočnega železniškega prevoza v druge evropske države. Za leto 2022 načrtujejo spalne vagone iz Malma na jugu Švedske do Londona. Vožnja do 1 300 kilometrov oddaljenega Londona bi s tovrstnim vlakom trajala od večernih ur do časa kosila naslednjega dne.
Alternativa letalskemu prevozu?
Predsednike uprav letalske industrije skrbi, da bo občutek sramu zaradi letenja ogrozil prevoz potnikov in to se v določenih državah že dogaja. Letalska družba Swedania, ki povezuje deset najbolj zasedenih letališč, v letu 2019 beleži 4-odstotni upad potnikov v primerjavi s prejšnjim. Ta je bil prvenstveno najbolj opazen pri domačih letih, medtem ko je število mednarodnih potnikov padlo v manjšem obsegu. Kljub temu je evropski letalski prevoz v letu 2019 še vedno narasel za 4,2 odstotka. Čeprav je še prezgodaj sklepati ali bo oživitev nočnih vlakov trajen trend, ki ga je sprožila sramota pred letenjem. Nenazadnje prav okoljska ozaveščenost spodbuja potnike k sprejemanju odločitev.
Raziskovalci, ki proučujejo profile potrošnikov na različnih trgih, so nedavno identificirali novega, t.i. »okoljskega potnika«. Ljudje znotraj tega tržnega segmenta poskušajo ohraniti določen stil življenja, ki je razmeroma okolju prijazen, to pa vključuje tudi zmanjšanje števila potovanj z letalom. Raziskovalci so ugotovili, da osveščanje o okoljskih vprašanjih ne pomeni nujno sprememb vedenja, kot je izbiranje drugih načinov prevoza namesto letalskega. Pogosto sta razdalja ali stroški močnejši spodbudi, zlasti za krajše in srednje dolge polete.
Nedavna študija iz Nizozemske ugotavlja, da potnike, ki potujejo za prostočasne namene, bolj privlačijo možnosti potovanja z nočnimi vlaki. Nadvse verjetno bodo ponudbe nočnih vlakov preprosto ustvarile novo potrebo teh potrošnikov, namesto, da bi nadomestile obstoječe letalske potnike. Raziskovalci so ugotovili, da se je 40 odstotkov poslovnih potnikov raje odločilo za letalo en dan prej in prespalo v hotelu, čeprav jih je mikalo tudi splošno udobje spalnih vagonov.
Raziskava, ki so jo opravili za Evropski parlament, je precej bolj črnogleda, saj v njej ugotavljajo, da za večjo priljubljenost nočnih vlakov v Evropi obstaja več izzivov kot priložnosti. Glavni problem je nenehen porast nizkocenovnih prevoznikov. Stroški infrastrukture trenutno preprečujejo vožnjo nočnih vlakov na daljše razdalje, ki bi lahko iz teh letal premamili več potnikov. Da bi ta sektor lahko konkuriral letalstvu bi bile nujno potrebne subvencije in naložbe za širitev železniškega omrežja. Pomagalo bi tudi obvezno plačevanje trošarin.
Medtem pa bi lahko bila učinkovita tudi sramota pred letenjem, če bi to pomenilo dodaten pritisk ljudi na preoblikovanje in zmanjšanje hitro naraščajočega ogljičnega odtisa, ki ga trenutno ustvarja letalska industrija.
Avtorica prispevka: Enrica Papa
Izbor, prevod in priredba besedila: Monika Dežela Grkman
