Photo by Nikita Ignatev on Unsplash Po vsej Skandinaviji kolesarjenje ostaja del vsakdana tudi pozimi: kljub snegu in temperaturam globoko pod lediščem se številni prebivalci v službo ali šolo še vedno odpravljajo s kolesom. V regiji Stockholm na Švedskem denimo približno 34 […]
Dvajseta leta tega tisočletja bodo zahtevala nekaj pomembnih odločitev na področju prevoza, ki v Združenem kraljestvu predstavlja eno najbolj onesnaženih panog.
Kolesarjenje vam lahko da neznanski občutek svobode in užitka. Poveča vašo neodvisnost in poznavanje lokalnega okolja ter izboljša dostop do naravnega oz. urbanega okolja. Utegne pa vas tudi navdati z nostalgijo in spomini na vaše kolesarske poti v otroštvu, zlasti pa mladostniško radostjo.
Družba zaradi prometa plačuje visoko ceno, ta pa se izraža v izgubi času, večjem onesnaženju in porabi goriva. Leta 2012 so v metropolitanskih območjih prometni zastoji potrošnike stali 2,9 milijard galon goriva in 5,5 milijarde ur čakanja v avtomobilu. Podatki Inštituta za promet A&M v Teksasu razkrivajo, da ameriški voznik v prometni konici na leto v povprečju preživi kar 42 ur, kar je več kot cel teden polnega delovnega časa.
Naše vedenje je močno odvisno od tega, kako dobro nadziramo, organiziramo in pravilno izvajamo dejanja. Vzemimo na primer pisanje. Če na listu papirja ne bi postopoma naredili ene poteze za drugo, nam ne bi uspelo napisati ene besede.
Nekdanjega britanskega nogometaša Davida Beckhama je zaradi uporabe mobilnega telefona nedavno doletela prometna kazen s prepovedjo vožnje za obdobje šestih mesecev. Žal je samo eden izmed mnogih tistih, ki očitno mislijo, da med vožnjo nimajo drugega pametnejšega dela.
Način, kako ljudje potujejo, je na pragu sprememb, zato premislek o tem, ali se bodo današnji načini prevoza ohranili tudi v naslednjem stoletju, ne bo odveč. Verjetno se še spominjate tistih starih enciklopedij iz petdesetih ali šestdesetih let, v katerih ste lahko našli ilustracije mest in vseh elementov grajenega okolja, ki jih poznamo še danes. Različni načini prevoza, od vlakov, avtobusov, tovornjakov, taksijev, motornih koles, koles, pešcev do osebnih avtomobilov, še vedno delujejo kot sistem, ki se ni bistveno spremenil.
“Glej z očmi in ne rokami!” To ste od previdnega odraslega verjetno že slišali vsaj enkrat v otroštvu, ko ste z vso vnetostjo želeli videti in izkusiti nekaj novega. Na podobno negotov način se vedemo odrasli v odnosu do planeta Zemlje. Našo željo po odkrivanju sveta najeda zavedanje, da mednarodna potovanja škodujejo krajem, ki jih obiskujemo.
Avtomobili se spreminjajo – in to hitro. Toda ali novosti kot so avtonomna in leteča vozila pomenijo nov prerod ali samo divje sanje? Tudi če nas bodo v prihodnosti lahko pripeljala od točke A do točke B, se poraja vprašanje ali bo ta pot povsem varna. Strokovnjak odgovarja na pet ključnih vprašanj.
Temeljita sprememba našega načina prevoza predstavlja enega pomembnejših korakov v boju proti podnebnim spremembam. Prometni sektor prispeva približno 20 % svetovnih emisij ogljika. V Združenem Kraljestvu je ta številka 33 %, država pa praktično ni naredila slehernega napredka v smer zmanjšanja prometnih emisij. V nekaterih ostalih državah se te dejansko zvišujejo. Električni avtomobili pogosto veljajo za rešitev tovrstnega problema, toda nekateri v njihovo ekološko vrednost močno dvomijo. Glede na to, da se večino električne energije na svetu še vedno pridobiva iz fosilnih goriv, gre kritika zlasti njihovi odgovornosti za povzročanje več emisij ogljikovega dioksida kot pa pri vozilih z notranjim izgorevanjem. Nemški ekonomist Hans-Werner Sinn je v svojem kontroverznem članku dejal, da z njihovo uporabo ne delamo drugega kot emisije ogljika prenašamo iz »izpušne cevi v elektrarno«.
Odločitev Jamesa Dysona, da ukine svoj projekt električnega avtomobila v Singapurju verjetno ni bila lahka. Njegovo inženirsko podjetje je za razvoj vozila namenilo štiri leta in milijone funtov, vendar so prišli do zaključka, da ideja ni komercialno izvedljiva. Morebiti na trgu ni več prostora za še eno potencialno Teslo, ki bo z novim električnim avtomobilom predstavljala grožnjo obstoječi avtomobilski industriji in zaobšla izzive pri sami proizvodnji.
Električni avtomobili pogosto veljajo za enega večjih upov v boju proti podnebnim spremembam. Novi električni modeli na predstavitvenih sejmih, posodobitve večjih proizvajalcev za električno prihodnost in neznatno, toda naraščajoče število kupcev, ki so željni prehoda s požrešnih konjičkov, zagotavljajo obliko zmanjšanja ogljika z majhno spremembo v načinu življenja. Pa vendarle ima osredotočenost na električne avtomobile tudi šibko plat. Elektrifikacija bo lahko zelo draga za tovornjake, ki na različnih celinah prevažajo blago, in je trenutno tehnično prepovedana za medcelinski letalski promet.
Nizozemski letalski prevoznik KLM je nedavno objavil novo oglaševalsko kampanjo, ki jo je poimenoval »Letite odgovorno«. Ljudi presenetljivo nagovarja k temu, naj manj uporabljajo letalski prevoz. V oglas med drugim sprašujejo tudi: »Ali se morate nujno sestati osebno? Bi šli potemtakem raje z vlakom?«.