OKOLJE IN ENERGIJA

Dnevi z izjemno vročino in onesnaženostjo zraka postajajo vse pogostejši – to pa za globalno zdravje ne more biti pozitivna stvar

Dnevi z izjemno visokimi temperaturami in prekomerno onesnaženim zrakom so na svetovni ravni vse pogostejši. Novembra lani so v New Delhiju izmerili enega najbolj onesnaženih tednov v zgodovini človeštva. Zaprli so celotno mesto, letala zaradi slabe vidljivosti celo niso mogla pristajati. Nedolgo pred tem so v zahodni Evropi zabeležili dva rekordna vročinska valova, ki sta terjala skoraj 1 500 človeških žrtev.

Svetovni odziv na koronavirus in znižanje emisij CO2 – kako jih ohraniti na nizki ravni

Kako se odzvati na krizo? Več kot očitno je, da je bil odziv na pandemijo COVID-19 dramatično drugačen od vsega tistega, kar so sprožala večkratna opozorila znanstvenikov na podnebne spremembe. Številnim organizacijam, ki so med leti 2019 in 2020 razglašale izredne podnebne razmere, do zdaj ni uspelo sprejeti ničesar primerljivega obsegu in hitrosti ukrepanja za zajezitev izbruha koronavirusa.

Zgodovinska književnost nas o podnebni krizi lahko nauči treh dejstev

Sodobni romani o podnebnih spremembah v smislu podnebnega leposlovja se neprestano objavljajo. Ker je temo o podnebni krizi težko razlagati, nam predstava o recimo potopljenem mestu New York ali svetu, kjer voda predstavlja dragoceno blago, pomaga pri bolj slikovitem razumevanju njenih izzivov. To pa v današnjem času kriz ne preseneča, kajti leposlovje nam omogoča, da si predstavljamo različne možne prihodnosti, bodisi dobre ali slabe. Branje prvotnih besedil se pri soočanju tako perečega problema zdi izguba časa. Pa vendarle ne bodimo tako prepričani. Podnebna kriza je lahko neizmerna, vendar obstajajo trije pomembni načini, s katerimi nam lahko pretekla literatura ponudi dragocen pogled na sedanjo krizo.

Zmanjšanje ogljika tudi s prehransko košarico

Kako naše nakupovanje hrane vpliva na planet? No, zamislite si naslednje. Zaužitje enega samega jajca v ozračje sproži med 260 in 330 g CO2. Še preden jajce namreč pride na vaš krožnik, je treba proizvesti krmo in jo dostaviti do kokoši, ki ga izleže. Ta kokoš nato potrebuje ogrevan zrak, ki ga je treba dovesti v hlev, kjer sobiva z ostalimi kokošmi, njihova jajca pa je potem treba dostaviti, običajno s tovornim vozilom, do trgovine, v kateri jih shranjene v hladilniku tudi kupimo. Izdelati je treba tudi embalažo, v kateri jih hranimo, in naposled upoštevati še njihovo pripravo.