Koronavirus: trajne spremembe naših domov z arhitekturnega vidika
Naši domovi so vse od pojava epidemije COVID-19 postali začasna delovna mesta, šole, telovadnice in bari. Večina izmed nas pa doma preživlja več časa kot kdaj koli prej.
Boljša hodljivost mest in razumevanje vpliva družbenih vezi na naše poti
Mesta po svetu se spreminjajo in postajajo bolj »hodljiva«. Ker se vse več ljudi priseljuje v mesta, so koristi spodbujanja ljudi, da hodijo, popolnoma jasne.
Podnebne spremembe: obnova mest brez nevšečnosti za ljudi
Vse od dvajsetih let prejšnjega stoletja je avtomobil korenito spremenil način prevoza ljudi. Prostorska ovira z zagotavljanjem osebnega, hitrega in udobnega dostopa od ene točke do druge, je bila končno premagana. Nekatera mesta so bila zasnovana in zgrajena tako, da je bilo za avtomobile dovolj prostora, medtem ko so druga temu primerno prilagodili. Z naložbami v infrastrukturo glavnih cest so ljudje lahko živeli daleč od mestnih središč. Posledica tega je bila velika razpršenost bivalnih površin, katere dober primer predstavljajo ravno ameriška predmestja. Pa vendar odvisnost ljudi od avtomobilov pomeni zlasti precejšnje tveganje za javno zdravje in okolje.
Londonska podzemna železnica in njene spremembe v zadnjem stoletju
Londonsko podzemno železnico so odprli leta 1863, to je pred več kot 150 leti. Od tedaj se je spremenilo mnogo stvari, še vedno pa mnoge pri potovanju z njo pesti paleta istih nevšečnosti kot nekoč. Podzemna železnica naj bi bila glede na standardni seznam trenutnih pritožb prenatrpana, utesnjujoča, glasna, umazana, vroča in za nameček še predraga. Vprašanje pa je ali so se razmere v zadnjem stoletju kaj izboljšale. Glede na raziskave zgodovinskih razmer na podzemni lahko podamo sledeče zaključke.
Električni skuterji, kolesa in urbana mobilnost na pariških ulicah
Globalna mesta se v 21. stoletju spopadajo s ključnim izzivom na področju mobilnosti. Vse večji vpliv in znatna tveganja podnebnih sprememb postajajo iz dneva v dan jasnejša, mesta pa so na prvi bojni liniji. Promet na svetovni ravni povzroča 14 % vseh toplogrednih plinov, večino teh povzročajo ravno osebna prevozna sredstva. Da bi zmanjšali svoj ogljični odtis in razširili mobilnostne možnosti, so v številnih mestih vlagali v sisteme souporabe koles.