ZDRAVJE

Dnevi z izjemno vročino in onesnaženostjo zraka postajajo vse pogostejši – to pa za globalno zdravje ne more biti pozitivna stvar

Dnevi z izjemno visokimi temperaturami in prekomerno onesnaženim zrakom so na svetovni ravni vse pogostejši. Novembra lani so v New Delhiju izmerili enega najbolj onesnaženih tednov v zgodovini človeštva. Zaprli so celotno mesto, letala zaradi slabe vidljivosti celo niso mogla pristajati. Nedolgo pred tem so v zahodni Evropi zabeležili dva rekordna vročinska valova, ki sta terjala skoraj 1 500 človeških žrtev.

Kako se učinkovito zaščiti pred okužbo s koronavirusom? Strokovnjak za javno zdravje odgovarja na 4 vprašanja

Opomba urednika: Svetovna zdravstvena organizacija je izjavila, da je stopnja umrljivosti zaradi bolezni, ki jo povzroča novi koronavirus, višja kot pri gripi. Od 4. marca 2020 so v ZDA poročali o devetih žrtvah. Brian Labus, strokovnjak za javno zdravje, nam je zagotovil nekaj ključnih varnostnih ukrepov, od razkužil do shranjevanja hrane in zalog.

Aktualno o koronavirusu: tedenski pregled globalne mreže akademikov

Komaj smo vstopili v novo leto, že so se začele pojavljati zgodbe o zaskrbljujočih številkah primerov pljučnih obolenj v kitajskem mestu Wuhan, ki jih povzroča skrivnostni novi »koronavirus«. Portal The Conversation je prvi prispevek o izbruhu objavil 13. januarja. Takrat se je virus širil na Kitajskem, nekaj pozitivnih primerov pa so zasledili tudi na Tajskem, Južni Koreji in Japonskem.

Športne pametne ure in personalizirani vadbeni programi – to so načini, kako ostati zdravi v službi

Ljudje v povprečju na delovnem mestu preživijo več kot 3 500 dni ali 84 000 ur. Pravzaprav je to idealna priložnost za spodbujanje fizične aktivnosti oz. vadbe. Če se naslonimo na zadnje ugotovitve nedavne nemške študije, te navajajo, da si zaposleni z vadbo krepijo fizično zmogljivost, preprečujejo bolezni srca in ožilja, izboljšujejo duševno zdravje in so pri delu celo bolj produktivni.

Novejša študija obelodanja – socialni mediji pri mladih ne povzročajo motenj prehranjevanja

V zadnjem času potekajo razprave o tem, ali so motnje s prehranjevanjem pogostejše v moderni družbi. Nekateri so mnenja, da tako dostop mladih do fotografij na socialnih omrežjih kot objavljanje teh lahko vpliva na njihov telesni videz in posledično tudi prehranjevanje. Spet drugi v prid tovrstnim medijem zagovarjajo njihovo vlogo pri samem okrevanju, s tem, da zagotavljajo platforme za ljudi, kjer lahko govorijo o svojih izkušnjah in zdravljenju. Kateri vidik je torej pravi?

Kako interakcija med ljudmi in spreminjajočim okoljem vpliva na širjenje nalezljivih bolezni

Nekatere najbolj razvpite bolezni, vključno z boreliozo, steklino in ebolo, izvirajo iz zoonotskih bolezni. Te bolezni povzročajo patogeni (bakterije, virusi ali drugi paraziti), ki se z živali prenašajo na človeka. Čeprav lahko vodijo v resne zdravstvene težave, pa o njih ne vemo čisto vsega. Še vedno popolnoma ne razumemo, kako se patogeni prenašajo med različnimi gostitelji in povzročajo epidemije. Raziskave namigujejo na to, da bi dejavnik lahko bilo spreminjajoče okolje.