V naši novi študiji, ki je bila objavljena v strokovni reviji Neuropsychopharmacology Reviews, smo opravili raziskavo, kako na najboljši način premagati spremembe v možganih, povezane s pandemijo.
Začnimo najprej z okužbo virusa COVID-19. Običajno poleg motenj razpoloženja povzroča simptome kot so utrujenost, glavobol, izguba spomina in težave s pozornostjo. Za tovrstne spremembe v možganih, vključno z vnetjem in pojavom cerebrovaskularne bolezni (sindrom, ki ga povzroči motnja krvnega pretoka v možgane), obstaja lahko vrsta razlogov.
Raziskave kažejo, da virus lahko pride v možgane preko vohalne žarnice v sprednjih možganih, ki ima pomembno vlogo pri procesiranju vonja. Izguba vonja je pogost simptom pri pacientih, ki so se okužili s COVID-19.
Olfaktorna žarnica, kot del sistema, ki je odgovoren za naš vonj, v nadaljnjo obdelavo pošilja informacije o vonju v ostale dele možganov, vključno v amigdalo, orbitofrontalni korteks in hipokampus – ti pa imajo pomembno vlogo pri čustvih, učenju in spominu.
Poleg tega, da ima olfaktorna žarnica močne povezave do ostalih delov možganov, je bogata s kemičnim dopaminom, ki je pomemben pri zadovoljstvu, motivaciji in gibanju. Obstaja verjetnost, da COVID-19 vpliva na ravni dopamina in ostalih kemičnih snovi v možganih, kot je serotonin in acetilholin, vendar tega z gotovostjo še ne moremo potrditi. Znano je, da so vse te kemične snovi povezane s pozornostjo, učenjem, spominom in razpoloženjem.
Omenjene spremembe v možganih so verjetno odgovorne za nihanje razpoloženja, izčrpanost in kognitivne spremembe, s katerimi se navadno soočajo COVID-19 pacienti. To bi lahko bilo povezano s zaznanimi simptomi stresa, tesnobe in depresije pri pacientih, ki so se okužili z virusom.
Vendar pa za močnejšimi občutki tesnobe in depresijo ne trpijo zgolj ljudje, ki so se med pandemijo okužili z virusom COVID-19. Tako pretirana zaskrbljenost, da bi se z virusom okužili sami ali ga razširili na ostale družinske člane, kot izolacija in osamljenost lahko vplivajo na kemično sestavo možganov.
Stalna obremenjenost lahko povzroči dolgotrajno vnetje v telesu, kar lahko škoduje možganom in zoži hipokampus, to pa vpliva na naša čustva. Stres lahko učinkuje tudi na ravni možganskega serotonina in kortizola, kar pa vpliva tudi na naše razpoloženje. Sčasoma te spremembe povzročijo tudi simptome depresije in tesnobe.
Treniranje možganov
Dobra plat možganov je njihova prožnost, kar pomeni, da so spremenljivi in lahko nadomestijo nastalo škodo. Celo resna bolezenska stanja, kot je izguba spomina in depresija, je možno izboljšati, če delamo stvari, ki spremenijo delovanje možganov in njihovo kemično sestavo.
Naša študija obravnava obetavne rešitve, ki učinkovito lajšajo simptome stresa, tesnobe in depresije, tako pri COVID-19 pacientih in drugih.
Vsi vemo, da nam vadba in urjenje čuječnosti, torej tehnike, ki nam pomaga, da se zavedamo sedanjega trenutka, pomaga pri premagovanju možganskega napora. Dejansko so raziskave po urjenju čuječnosti pokazale koristne funkcionalne in strukturne spremembe v možganskemu prefrontalnemu korteksu, ki je povezan z načrtovanjem in sprejemanjem odločitev, hipokampusu in amigdali.
Ena od raziskav je po osmih tednih urjenja v tkivu levega hipokampusa, ki vsebuje največ možganskih celic in je ključen sestavni del osrednjega živčnega sistema, pokazala večjo gostoto sivih celic.
Pomembneje je, da na vsa ta področja vpliva tudi virus COVID-19. Dodatno pa lahko izboljša pozornost, delovanje spomina in večjo motivacijo tudi igrifikacijo kognitivnega treninga. Za tiste, ki imajo dolgotrajne ali resnejše simptome, povezane z duševnim zdravjem, se lahko zahteva klinična ocena psihologa ali psihiatra. V takšnih primerih so na voljo farmakološka in psihološka zdravljenja z antidepresivi ali kognitivno-vedenjsko terapijo.
Glede na to, da je večina držav še vedno zaprtih in pri oceni zdravstva nastajajo velike zamude, pomenijo moderne tehnologije, kot so prenosne naprave (merilniki aktivnosti) in digitalne platforme (mobilne aplikacije), ki jih zlahka vključimo v vsakdanje življenje, obetaven pripomoček.
Merilniki aktivnosti tako lahko beležijo stanje, kot je srčni utrip in kakovost spanja, s tem pa določijo, kdaj oseba potrebuje aktivnosti kot je meditacija, vadba ali dodaten spanec.
Vse te tehnike so lahko koristne za vsakogar in pomagajo pri boljšemu spodbujanju kognitivne prožnosti in duševnega zdravja, ki nas lahko pripravijo na prihodnje kritične dogodke kot je globalna pandemija. Kot družba lahko pričakujemo prihodnje izzive za naše zdravje možganov, zaznavanje in dobro počutje. Vse te tehnike za spodbujanje doživljenjske prožnosti bi morali že zelo zgodaj uporabljati v šolah.
Avtorji prispevka:
Izbor, prevod in priredba besedila: Monika Dežela Grkman