Pozdravljen Isaac, to je res zanimivo vprašanje in v obdobju menjave letnih časov si ga marsikdo tudi postavlja. Jeseni številne rastline odvržejo liste, zlasti drevesa.
Toda zakaj določene rastline to počnejo? Čeprav se zdi takšna potrata, pa s tem dejansko prihranijo hranila za naslednje poletje.
Rastline za rast potrebujejo sončno svetlobo, hranila in vodo. Hranila in vodo črpajo iz tal, sončno svetlobo pa vsrkavajo listi. To naredijo s pomočjo kemične snovi, ki jo imenujemo klorofil in zaradi katere so listi obarvani zeleno. Klorofil pri procesu fotosinteze sončno svetlobo pretvori v hrano, ki jo drevesa potrebujejo za rast.
Proces fotosinteze je pri rastlinah zelo močan v poletnih mesecih, ker takrat dobivajo veliko svetlobe in ker je toplo. Hrano proizvajajo v obliki glukoze, ki jo uporabljajo za rast novih listov, cvetov in semen.
Pozimi so razmere manj ugodne. Dnevi so krajši, hladnejši in manj sončni. Za nas ljudi to ni takšen problem, saj se, ko nas zebe, lahko toplo oblečemo. Pri rastlinah pa je stvar drugačna. Ko je zares hladno in zmrzuje, se njihovi listi poškodujejo. Če te zanima, kaj se z listi zgodi, ko je zares mraz, lahko to ugotoviš z domačim poskusom. Vzemi različne liste dreves in jih položi v zmrzovalnik. Tam jih pusti en dan in jih nato vzemi ponovno ven. Daj jih na krožnik in počakaj, da se stalijo. To bo nekaj časa trajalo.
Nekateri listi so odporni in bodo zmrzal dobro prenesli. Če vzameš list bodike, bo ostal natanko takšen kot je bil, preden si ga dal zamrzniti. Če pa isto poskusiš z mehkejšim listom, npr. zelene solate, boš opazil nekaj povsem drugega.
Za rastline z listi, ki so občutljivi na mraz, je zima neugoden čas. Vsi njihovi listi bodo v mrzlem vremenu uničeni. Če se to zgodi, bodo izgubile tudi vse dobre stvari v listih, zlasti hranila, ki jih dobivajo iz tal. Ta so nujno potrebna za tvorbo klorofila, zato jih ne smejo izgubiti, ko listi zmrznejo. Namesto tega se klorofil razgradi, hranilne snovi pa skladiščijo v njihovih koreninah, kjer so zaščitene pred mrazom. Ko se klorofil v rastlinah razkroji, listi izgubijo zeleno barvo. Tako ostanejo samo še kemične snovi, ki jih običajno ne vidimo. Najpomembnejše med njimi so karotenoidi, ki dajejo oranžno barvo korenčku.
Listi se tako, glede na prisotnost drugih vrst barvil, lahko obarvajo rumeno ali oranžno ali celo rdeče. Ta ne vsebujejo nobenih hranilnih snovi, zato jih rastlina enostavno razkroji in pusti v listih.
Ko klorofil v celoti izgine, list odmre. Ko se posuši, postane rjav in suh. V takšnem stanju tudi pade z drevesa. Spomladi, ko so dnevi daljši in vreme postaja toplejše, drevo hranilne snovi in hrano, ki jo je skladiščil v koreninah, porabi za nastanek novih listov, v katerih bo poleti lahko ponovno potekala fotosinteza.
Avtor prispevka: Giles Johnson
Izbor, prevod in priredba besedila: Monika Dežela Grkman
