Varnost samovozečih vozil
Splošna javnost trenutno ne zaupa konceptu avtonomnih vozil. V nedavni anketi so ugotovili, da 15 odstotkov ameriške javnosti ne verjame, da bo avtonomno vozilo sploh kdaj prišlo na trg, medtem ko jih 42 odstotkov odgovarja, da popolnoma avtomatiziranega vozila ne bodo vozili nikoli. Poleg tega bi 56 odstotkov anketirancev zahtevalo stoodstotno varnost, preden bi se bili z njim pripravljeni peljati, 60 odstotkov pa bi enako stopnjo varnosti zahtevalo v primeru, če bi se z njim vozili njihovi družinski člani.
Pa je to pošteno? V neprofitni organizaciji Eno Center for Transportation v Washingtonu na to komentirajo, da je človeška napaka domnevno ena poglavitnih razlogov za več kot 90 odstotkov vseh prometnih nesreč. Nadomestitev voznika z robotom bi lahko imelo potemtakem za posledico precej varnejšo cestno vožnjo. Vendar bi morala biti v tem primeru vsa vozila na cesti avtonomna. To pa bi na podlagi zaključkov izvedene ankete lahko trajalo več let, saj bo do leta 2034 kupljenih in prodanih le 10 odstotkov avtonomnih avtomobilov.
Znano je torej, da bo za to potrebnega kar nekaj časa, vmes pa bomo na cestah opazili mešanico popolnoma avtonomnih, delno avtonomnih in običajnih vozil. To pa lahko ustvari težave. Kolesarji ali pešci, ki prečkajo cesto, lahko napačno predpostavljajo, da jih bo vozilo zaznalo. Zagotovljena mora biti varnost in zanesljivost avtonomnih vozil, vendar bo treba na tem področju narediti še veliko. Zabeležili so že nekaj primerov, v katerih so avtonomna vozila ubila ali huje poškodovala ostale udeležence v prometu, ki se v določenih scenarijih v prometu niso vedli predvidljivo. Avtonomni avtomobili bodo lahko vozili samo na določenih cestah s primerno infrastrukturo, kjer jo bodo sposobni oceniti in se odzivati na različne situacije. Brez tega bo vozilo bodisi odpovedalo in se z obtičanimi potniki ustavilo, ali pa nadzor prepustilo vozniku, kar pa je v nasprotju z njegovim temeljnim značajem avtonomnosti. V skrajnem primeru bi lahko naredilo nekaj povsem nepredvidljivega in po možnosti katastrofalnega.
Bodo imeli avtomobili drugačno obliko?
Vozila bodo v prihodnjih letih postala večnamenski prostori, kjer bi potniki med vožnjo lahko opravljali različne naloge. Bržkone si jih lahko predstavljamo kot »pisarno na kolesih«, v kateri bodo potniki normalno delali, sestankovali ali si privoščili počitek. To pa pomeni tudi preoblikovanje celotnega avtomobilskega prostora, ki bo vse te vrste aktivnosti tudi omogočilo. Za širša, višja in večja vozila bi morali namreč prenoviti tudi ceste.
Kaj pa leteči avtomobili?
Nad nami je ogromno prostora, ki ga letala ne zasedajo, tako da bi imel koncept letečih avtomobilov določene prednosti. Nenazadnje bi potencialno lahko preprečil številne klasične probleme, povezane s cestnim prometom, kot so zastoji. Bili bi tudi zelo hiter način prevoza. Hromile jih ne bi prometne kontrole, križišča in krožišča. Zlasti pomemben pa je tu tudi finančni vidik. Če bi imeli leteče avtomobile, bi potrebovali občutno manj cest, prihranili bi pri zgradbah in vzdrževanju. Pri celotnem konceptu bi bilo treba precej nadzora, v nasprotnem primeru bi bili priča neskončnim primerom trčenj v zraku. Posledice le-teh bile potencialno precej bolj grozovite kot tiste na tleh, saj bi razbitine iz zraka lahko poškodovale ali celo ubile ljudi. Dejansko bi vsako trčenje v zraku skoraj zagotovo imelo tragične posledice.
Lahko pa si predstavljamo za to namenjene »zračne koridorje«, ki bi jih nadzirali prometni kontrolorji na tleh, tako kot to že počnejo kontrolorji zračnega prometa. Nadzor je v tem scenariju ključnega pomena, celoten koncept pa bi moral biti omejen na zasebne profesionalne operaterje, ki bi vodili taksi storitve v zraku ali prevoz blaga po mestu. Številke bi morale biti potemtakem strogo predpisane.
Težko je predvideti, kako bi predstavnikom javnosti dovolili nakup tovrstnega vozila in prosto vožnjo. Nenazadnje so tu še okoljski pomisleki, saj bi morala biti nekatera vozila s pogonom na fosilna goriva, čeprav proučujejo tudi potencial tistih na električni pogon.
Kako bo z vozniškimi izpiti v prihodnosti?
Ker se bo naloga avtomobilista spremenila iz voznika v vlogo opazovalca, bo za to treba opraviti tudi nekakšno licenco kontrolorja vozil. Ti se bodo morali za razliko od voznikov podrobneje poučiti o zmogljivostih vozil in njihovih omejitvah, prav tako pa o načinih odzivanja v kritičnih situacijah, v katerih bodo morali prevzeti nadzor. Naloga kontrolorja bi tako zahtevala še enkrat več znanja kot ga potrebuje običajni voznik, zato pa bi morali biti preizkusi temu primerno tudi zahtevnejši.
Ali bodo v prihodnosti vsa vozila računalniško vodena?
Vsi novi avtomobili so do določene stopnje že zdaj računalniško vodeni. V primeru, da ima moderno vozilo okvaro, je pri normalnem postopku odkrivanja napake treba izvesti diagnostiko. Ta se opravi s pomočjo računalniškega sistema, ki je povezan s procesorjem, senzorji in mikročipi v vozilu, kjer se beležijo vse težave ali napake. Razkrije lahko nepravilnosti, vključno tiste, povezane z izpuhom, prenosom, rezervoarjem za gorivo in ostalimi sistemi.
Od diagnostike vozila do njegovega nadzora je le majhen korak, računalniška zmogljivost pa je prisotna že v številnih avtomobilih za funkcije kot so avtomatično krmiljenje, samodejno parkiranje in napredni ali samodejni sistemi za parkiranje. Računalniški sistemi v vozilih prihodnosti bodo po vsej verjetnosti postali izjemno dovršeni.
Posledično bodo avtonomna vozila v primerjavi z neavtonomnimi v prvih letih po uvedbi tudi precej dražja. To bi utegnilo ovirati širšo uporabo, čemer smo trenutno priča že pri električnih vozilih.
Avtor prispevka: Andrew Morris
Izbor, prevod in priredba besedila: Monika Dežela Grkman
