Šole po vsem svetu so se zaradi pandemije COVID-19 zaprle, zato je mnogo družin potisnjenih v situacijo učenja na daljavo. Starši iščejo načine, kako svoje otroke učiti predmete, kot sta matematika in slovnica, pri tem pa morajo v omejenih prostorih samoizolacije usklajevati še ostale obveznosti .

Podnebne spremembe so interdisciplinarno področje, ki se tako otrokom kot staršem zdi še posebej pomembno. Pri soočanju s trenutno krizo, ki ima prav tako učinke na okolje, pa mogoče ni primernejšega trenutka za razmislek, kako se izogniti naslednje, morda celo večje.

Kljub temu, pa je nedavna raziskava pokazala, da 75 odstotkov učiteljev meni, da niso ustrezno usposobljeni za poučevanje učencev o podnebnih spremembah, zato bi starši, ki so vključeni v učenje na daljavo, verjetno menili, da jim tega znanja primanjkuje še toliko več. Toda nastajajoče področje učenja o podnebnih spremembah ponuja nekaj bistvenih načinov, kako poučevati učence vseh starosti.

O temi se moramo pogovarjati

Po besedah okoljske znanstvenice Katharine Hayhoe je pogovor eden najpomembnejših načinov, s katerim se lahko borimo proti podnebnim spremembam. Ozaveščenost javnosti glede podnebnih sprememb je vse večja, deloma zahvaljujoč aktivistki Greti Thunberg in šolskim podnebnim stavkam, številni otroci pa določene informacije dobijo preko novic in v razredu, zato je dober začetek, da jih začnemo poslušati, kar že vedo in mislijo, ter prisluhnemo njihovim vprašanjem in skrbem. Za razpravo o tem področju in učenje z vašimi otroki vam ni treba biti strokovnjak.

Zaradi izogibanja pogovorom o podnebnih spremembah, zlasti močnim občutkom, ki jih te lahko vzbujajo, pa se ljudje zlahka znajdejo v primežu napačnih informacij in okoljske negotovosti.

Uporabljamo letom primerne učne materiale

Leta 1996 je učitelj spoznavanja okolja David Sobel skoval izraz ekološka fobija, s katerim je opisal strah in nemoč mlajših otrok pri soočanju z abstraktnimi, oddaljenimi okoljskimi problemi, kot je uničevanje amazonskega deževnega gozda. Pri poučevanju podnebnih sprememb ne strašite svojih otrok ali jim delite informacije, ki bi bile zanje lahko obremenjujoče. Verjetno ni dobra ideja, da osnovnošolcu predvajate dokumentarni film, ki nazorno prikazuje uničujočo moč podnebnih sprememb v obliki poplav in naravnih požarov.

Obstaja odlično učno gradivo, ki vključuje tako razvoj otroka kot predpisan urnik za učence različnih starosti. Kot to velja za vsake informacije, pridobljene na spletu, je treba vedno uporabljati zanesljive vire, kot so vladne agencije, akademske institucije in zaupanja vredne izobraževalne dobrodelne organizacije. Seveda ne želite nenamerno širiti napačne informacije.

Osredotočamo se na upanje in ne nujno slepi optimizem

Švedska raziskovalka Maria Ojala je pri izobraževanju podnebnih sprememb širše raziskovala vlogo upanja. Starši si seveda želijo, da njihovi otroci ohranijo upanje glede prihodnosti, tudi kadar so resno ogroženi zaradi podnebnih sprememb ali globalne pandemije.

Toda Ojala opredeli jasno razliko med optimizmom – torej nekritično, pasivno gotovostjo, da je vse v redu – in konstruktivnim upanjem, pri čemer vsi za boljšo prihodnost delujemo skupaj. Konstruktivno upanje je povabilo tistim, ki učijo, da se ponovno zazrejo v prihodnost in sprejmejo izziv našega časa.

Moč konstruktivnega upanja nam omogoči, da presežemo okoljsko znanost in se posvetimo ublažitvi – torej ukrepom, s katerimi lahko kot posamezniki ali kot skupnost pripomoremo k zmanjšanju globalnega segrevanja – in prilagajanju oz. oblikovanju odpornejših skupnosti in družb pri soočanju s spreminjajočim svetom.

Dobro poučevanje tem o podnebju predstavlja dobro izobraževanje

V zadnjem sistematičnem pregledu so ugotovili, da je izobraževanje o podnebnih spremembah najbolj učinkovito, če se osredotoča na osebno pomembne in smiselne informacije ter uporablja aktivne in vključujoče učne metode. Ali z drugimi besedami, poučevanje podnebnih spremembah deluje, ko se uporablja strategije dobrega poučevanja, ne glede na predmet.

Raziskava prepoznava tudi nekaj tem, ki so značilne za poučevanje podnebja: vključevanje konstruktivnih razprav, komuniciranje z znanstveniki, razlaga napačnih predstav in izvajanje družbenih projektov. Pri učenju doma lahko poslušate podcaste znanstvenikov, razbijate mite o podnebju in si umažete roke s projekti doma ali na vrtu.

Pojdimo ven

Ena najpomembnejših stvari, ki jih lahko kot starši naredite, je da greste z otroki ven, če vam seveda trenutni ukrepi, povezani s COVID-19, v vaši državi to dovoljujejo. Raziskujte najmanjši dostopen kotiček narave, celo tistega na vašem vrtu, in če ste obtičali v stanovanju, opazujte znake pomladi in poslušajte ptičje petje.

Ekologi izražajo skrb, da bo »izumrtje doživljanja« mlajše generacije, ki ima skromen neposreden stik z naravo, samo še poslabšalo vzporedni krizi podnebnih sprememb in izgubo biotske raznovrstnosti. Protiutež okoljski tesnobi je preživljanje časa v naravi, ki ima blagodejne učinke na zdravje otrok in najstnikov.

Raziskave potrjujejo, da imajo starši pomembno vlogo pri soočanju otrok s podnebnimi spremembami in njihovemu usmerjanju v aktivnejše člane družbe. Če morate zaradi koronavirusa svoje otroke poučevati doma, imate čez dan verjetno polne roke dela. Pozitiven pristop na podnebne spremembe, zlasti z vidika konstruktivnega upanja, je lahko eden od načinov, kako poučujete znanost, geografijo in številne druge predmete, s tem pa oblikujete pravičnejši in trajnostni svet po COVIDu-19.

Avtor prispevka: William Finnegan

Izbor, prevod in priredba besedila: Monika Dežela Grkman