Način, kako ljudje potujejo, je na pragu sprememb, zato premislek o tem, ali se bodo današnji načini prevoza ohranili tudi v naslednjem stoletju, ne bo odveč. Verjetno se še spominjate tistih starih enciklopedij iz petdesetih ali šestdesetih let, v katerih ste lahko našli ilustracije mest in vseh elementov grajenega okolja, ki jih poznamo še danes. Različni načini prevoza, od vlakov, avtobusov, tovornjakov, taksijev, motornih koles, koles, pešcev do osebnih avtomobilov, še vedno delujejo kot sistem, ki se ni bistveno spremenil.

V naslednjih desetletjih pa lahko na naš način prevoza korenito vpliva vrsta najverjetnejših družbenih in tehnoloških sprememb. Te lahko zajemajo obsežne odzive na globalne podnebne spremembe, energetske vire in varnost, demografske spremembe, razvoj skupnega gospodarstva, naraščajočo uporabo masovnih podatkov in več kot očitno neizbežnost avtonomnih vozil.


Marcus Enoch, ki je strokovnjak za prometno strategijo na britanski Univerzi Loughborough, je nedavno proučeval različne vizije mobilne prihodnosti in jih postavil vse tja v leto 2045.

Souporaba shuttle vozil

V mestu s tovrstno ponudbo vozil je za kritje prevoza zadnjih nekaj kilometrov poti razširjeno povpraševanje po razpoložljivih minibusih, taksijih v stilu Uberja in mikro vrstah prevoza, kot so izposojena kolesa, električna kolesa in električne rolke. Najem tovrstnih različnih oblik prevoza je enostavno, zahvaljujoč sodobnim sistemom rezervacij in plačil ter uspešnemu podjetniškemu duhu poslovnih, socialnih in vladnih ponudnikov prevoza. Medtem pa izvajanje nove okoljske politike dosega, da lastništvo avtomobila pomeni tudi več stroškov in omejitve na predmestna območja. Fleksibilnost je bistven element tega scenarija, saj se vozila in storitve osredinjajo na potrebe posameznikov, prostor pa se nenehno oblikuje po potrebah mesta kot celote. Prevladuje tudi načelo sodelovanja, ki ga spodbuja razvoj gosto naseljenega mesta, medtem ko je napredek v smeri polne avtomatizacije vozil zaradi vprašanj varnosti in zasebnosti počasnejši.

Trg mobilnosti

V scenariju s trgom mobilnosti še vedno prevladujejo zasebna vozila. Številni prebivalci še vedno živijo in delajo v razpršenih in redko poseljenih predmestnih območjih, saj je bivanje v mestnih središčih zanje postalo predrago. Zaradi predolgih razdalj zato redki na delo in po opravkih hodijo peš in s kolesom. Zmanjšala se je tudi uporaba javnega prevoza, saj manj gosta prometna omrežja pomenijo tudi manj uporabne ceste, čeprav je za dostop do mestnega središča še vedno na voljo omejeno omrežje avtomatiziranih vlakov in avtobusov. Uporaba avtomobilov je od leta 2010 nekoliko upadla, saj so za nadzor prometnih zastojev, kljub nedavnemu obširnemu programu izgradnje cest, nujno potrebni ukrepi za aktivno upravljanje, kot so vnaprej rezervirani hitri pasovi in cestnine. Namesto tega uporabo različnih opcij v shemi kolektivne mobilnosti, kot je souporaba avtomobilov, izposoja koles in zračni taksi, dodatno spodbujajo poslovni predplačniški individualizirani »paketi mobilnosti«. Ti štejejo približno četrtino vseh poti.

Povezovalni koridorji

Za družbo v tehnološko visoko razvitem in močno urbaniziranem svetu povezovalnih koridorjev so značilni dojemljivi, toda ubogljivi državljani, ki v zameno za svoje podatke lahko uporabljajo izjemno učinkovit transportni sistem. Fizična menjava med različnimi storitvami ali celo različnimi vrstami prevoza ni več težava, zahvaljujoč tudi dobro zasnovanim točkam izmenjave in popolnoma integriranim časovnim razporejanjem, izdajanjem vozovnic in informacijskim sistemom. Potniki bi lahko hodili peš, uporabljali električna kolesa ali se peljali z minibusom po naročilu do glavne točke menjave proge, se vkrcali na vlak visoke hitrosti skozi mesto in z avtonomnim taksijem iz sheme souporabe dostopali do končnega cilja. S pomočjo posebne aplikacije, t.i. personaliziranega, vsevednega »potovalnega ambasadorja«, na njihovem pametnem telefonu ali vgrajenem čipu, bodo lahko skrajšali skupne potovalne čase ali povečali možnosti za ogled znamenitosti, glede na svoje želje.

Zasebnih avtomobilov ljudje praktično ne potrebujejo več. Zaupajo tehnologiji, ki jim zagotavlja ugodne in varne prevozne storitve, zlasti pa cenijo bližino svojega delovnega mesta, družine in prijateljev.

Bogata izbira samovozečih podov

V tej prihodnosti bodo flote avtonomnih vozil različnih velikosti zagotavljale prevoz približno treh četrtin poti po manj poseljenem, tehnološko visoko razvitem mestu. Ta vozila bi v večji meri nadomestila storitve obstoječega javnega prevoza in veliko večino avtomobilov v zasebni lasti.

Ljudje še vedno prehodijo ali prekolesarijo nekatere krajše poti. Ta vozila so nadvse prikladno sredstvo za zagotavljanje prevoza od točke do točke. Potniki lahko plačajo celo manj, če so si vozilo pripravljeni deliti z drugimi. Vozila so v celoti povezana z medmrežjem, z lastnostmi in cenami, ki zadostijo potrebam strank. Vsekakor ti podi ljudem omogočajo svobodno delo, učenje ali življenje v krajih z najboljšim vremenom in najcenejšimi hišami.

Celotna študija pa ne dopušča končne sodbe o najboljšem scenariju. Nedvomno se bo moral razviti javni prevoz, ki bo lahko kos izzivom prihodnosti, pri čemer bodo morale, ne glede na izbrano pot, vodilno vlogo odigrati prav vlade. Osebno je avtorju študije najbolj všeč prihodnost souporabe shuttle vozil, saj celotnemu kontekstu dodaja dragocen element druženja.

Avtor: Marcus Enoch

Izbor, prevod in priredba besedila: Monika Dežela Grkman
The Conversation