Če obtičimo v zastoju, je to lahko tudi zelo neprijetna izkušnja. Zaradi tega pozno prispemo v službo ali se ne moremo pravočasno udeležiti pomembnega poslovnega sestanka, zamudimo letalo ali pa termin na sodišču. Vendar pa ima promet lahko tudi druge, bolj prikrite negativne posledice na duševno stanje ljudi, kot sta stres in agresija.
S podrobnejšo proučitvijo psihološke škode, ki jo imajo lahko prometni zastoji v mestu Los Angeles, so ugotovili, da so ti presenetljivo povezani s tamkajšnjimi kaznivimi dejanji. Na podlagi opažanj stanja na cesti in podatkov policije so raziskovalci odkrili vzročno-posledično povezavo, da nepredviden gost promet lahko vodi do več primerov družinskega nasilja.
Raziskave
Izkazalo se je, da je nasilje doma pokazatelj čustvenega stanja ljudi. Dober primer je lahko nepričakovan poraz nogometne ekipe na domači tekmi, po kateri se število primerov družinskega nasilja poveča tudi za 10 odstotkov. Večina ljudi, ki obtičijo v prometu, sicer ne bo zagrešila kaznivega dejanja, še vedno pa bodo nosili psihološko breme, ki ga lahko ta povzroči.
Njegova dejanska cena tako še zdaleč ni nizka. Los Angeles velja za enega od mest z najslabšim prometom v ZDA, kjer vozniki v prometnih zastojih povprečno preživijo kar 80 ur na leto. Mesto slovi tudi po največji razliki med normalnimi potovalnimi časi in prometnimi konicami. Nedavna anketa lokalnega časopisa namiguje na to, da tamkajšnji prebivalci promet uvrščajo v sam vrh seznama svojih skrbi, celo pred osebno varnostjo, lastnimi financami in stanovanjskimi stroški.
Že omenjena empirična analiza je obsegala približno 2 milijona policijskih zapisnikov z več kot 25 milijoni nadzorov prometnega stanja v Los Angelesu med leti 2011 in 2015.
Psihološko breme
Pokazala je, da izjemno gost promet lahko poveča možnost nasilja v družini za približno 6 odstotkov. Višjo stopnjo nasilja v družini, ki ga za razliko od ostalih dejavnikov dejansko povzroča promet, so potrdili številni izvedeni preizkusi. V okviru raziskave namreč niso zaznali nobene povezave med prometom in nasiljem v prejšnjih dneh, večernim prometom in jutranjim nasiljem ter prometom in ostalimi vrstami nasilja, kot so premoženjska kriminaliteta in umori. Prav tako ni bilo zaznati povezave v območjih z nizko stopnjo kriminala, medtem ko je bil v območjih z nizkimi prihodki vpliv za 1,5 odstotka večji kot v območjih z nadpovprečnimi prihodki.
Vsi preizkusi so tudi pokazali, da je primerov družinskega nasilja več takrat, ko se vozniki soočajo z nepričakovano slabšim stanjem v prometu, kot je npr. nastanek prometne nesreče.
Politike
Vse to, poleg zastojev, onesnaževanja in slabega vpliva na zdravje, izpostavlja novo posledico prometa. Ekonomski stroški tovrstnega nasilja se gibljejo od 5 do 10 milijonov dolarjev na leto. Strokovnjaki pričakujejo, da večina ljudi, ki zaradi prometa nosi psihološko breme, dejansko ne zagreši kaznivih dejanj, zato sklepajo, da so njihove ocene le vrh ledene gore.
Dokumentiranje psihološkega bremena prometa zagotavlja dodatno podporo politikam v zvezi z upravljanjem zastojev, ki ne samo zmanjšujejo povprečne potovalne čase, temveč tudi preprečujejo daljše zamude. Gradnja večjih cest dolgoročno ne bo zmanjšala zastojev, saj jih bodo slej kot prej preprosto zasedli dodatni vozniki. Namesto tega bi za premostitev tega problema verjetno bolj pomagala uvedba ukrepov, kot so višje cestnine v času hujših prometnih konic.
V preteklosti so bile v zvezi s tem že izvedene nekatere raziskave, ki so pokazale, da so bili vozniki po uvedbi cestnin v določenem času dneva izpostavljeni manjšemu stresu med vožnjo. Nedvomno pa bo na tem področju treba izvesti podrobnejšo analizo različnih struktur cestninjenja, njihovega vpliva na zadovoljstvo voznikov in splošne učinkovitosti.
Avtorja prispevka: Louis-Philippe Beland in Daniel Brent
Izbor, prevod in priredba besedila: Monika Dežela Grkman
