Ta je le zadnji od mnogih virusov, ki so bili skozi zgodovino odgovorni za smrti milijonov ljudi, od črnih koz do gripe.
V tem obdobju skrbi in samoizolacije si zlahka dopovedujemo, da so virusi naši sovražniki. Seveda nekateri izmed njih dejansko tudi so. Sars, Mers, ebola, HIV, svinjska gripa in Zika spadajo med tiste, ki so v zadnjih letih povzročili smrtonosne izbruhe, toda seznam je zelo dolg.
Vendar pa je res tudi to, da velika večina virusov sploh ne okuži ljudi ali celo sesalcev. Številni so za nas nemara koristni, saj bodisi krepijo naše zdravje ali nas varujejo pred ostalimi boleznimi.
Zlahka pozabljamo, da je večina življenja mikroskopsko majhnega. Tako kot virusi, ki so specifični za okužbo sesalcev, pa so se številni razvili v prave strokovnjake za okužbo bakterijskih celic. Imenujemo jih bakteriofagi ali kratko fagi.
Medtem ko so bakterije živi organizmi, ki jih sestavlja ena sama celica, je virus biološka entiteta, ki je sestavljena iz svežnja genetskega materiala, zaščitenega z beljakovinskim ovojem. Ker nima mehanizmov za lasten samostojen obstoj, okuži gostiteljsko celico in s tem izkorišča celični mehanizem delovanja, da proizvaja njegove lastne kopije. Pritrdi se na površino celice in vanjo injicira svoj genetski material, da lahko nad njo prevzame nadzor.
Enak koncept velja tudi za viruse pri ljudeh in bakterijske viruse. Znanstveniki bakteriofage proučujejo že več desetletij, opazujejo njihovo širjenje med bakterijami in hitro razmnoževanje, kjer najprej okužijo in nato predrejo odprte celice.
Hkrati tudi njihov način sočasnega obstoja z močno stabilnostjo in pogostim ohranjanjem raznolikih skupnosti bakterij v okoljih, kot so odprti oceani ali želodčno-črevesni trakt pri človeku.
To naredijo tako, da kateri koli posamezni bakteriji preprečijo prevlado, podobno kot svoj plen obvladujejo živalski plenilci. Z boljšim razumevanjem fagov jih prepoznavamo kot ključne elemente mikrobnega ekosistema, ki bolj kot povzročitelji bolezni skrbijo za njihovo raznolikost in delovanje.
Raznolika mikrobiotika – skupnost mikroorganizmov v našem črevesju – je povezana z zdravjem ljudi.
To zajema ustrezno delovanje imunskega sistema, absorpcijo hranilnih snovi v črevesje in celo naše spreminjanje razpoloženja in vedenja. Fagi imajo pri ohranjanju raznolikosti ključno vlogo, zato na ravni našega mikrobnega ekosistema prispevajo k splošnemu dobremu počutju človeka.
Še eno zanimivo področje raziskav virusov je tudi terapija z bakteriofagi. Virus, ki je značilen za škodljivo bakterijo, načeloma to okužbo lahko izkorenini iz človeškega telesa in človeške celice pusti nedotaknjene. V tej dobi odpornosti proti antibiotikom, v kateri je vse več bakterij odpornih na najpogosteje uporabljene antibiotike, je napad na bakterije s fagi obetavna strategija.
Antibiotiki običajno uničijo široko vrsto bakterij, pogosto tako tiste, ki nam koristijo, kot tudi tiste, ki povzročajo bolezen. Fage je možno uporabiti zelo natančno, kot programiran izstrelek, ki prepozna izključno invazivno bakterijo.
Vojna med virusi
Viruse se lahko uporabi tudi za to, da se borijo z drugimi virusi. V študiji z opicami rezus makaki in virusom opičje imunske pomanjkljivosti (SIV) so raziskovalci odkrili, da lahko drug virus (rezus kriptomegalovirus) prisilijo k proizvajanju istih beljakovin kot SIV. To pomeni, da ga uporabljajo kot cepivo, s katerim opičji imunski sistem naučijo boja proti SIV-u, ne da bi ga izpostavili škodljivemu virusu in na ta način ohranili trajen odziv.
To je še zlasti pomembno, ker so virusi imunske pomanjkljivosti z mutiranjem postali precej spretni pri skrivanju pred imunskim sistemom njihovega gostitelja, zaradi česar telo težko razvije samoobrambni sistem. Ta študija ima na zdravljenje HIV-a v prihodnosti pomemben vpliv.
Virusno okužbo zlahka vzamemo osebno in temu nedobrodošlemu biološkemu pojavu pripišemo vso hudobijo in krutost. Toda virusi v mnogih pogledih delujejo tako brezbrižno kot vreme. Kot lahko natančna vremenska napoved reši življenja, jih tudi razumevanje večplastne narave virusov v našem svetu.
Nenazadnje je učinkovit razvoj in uporaba cepiv pripomogla k izničenju katastrofalnih posledic nekaterih najbolj smrtonosnih svetovnih okužb. Poznavanje načina, kako se virus širi in deluje, tako lahko zagotovi pomembne informacije, ki jih potrebujejo vladne politike, mi pa se za našo varnost temu primerno tudi vedemo.
Torek ko imamo opravka z virusi, ki so v pravem pomenu besede, naši sovražniki, se je z njimi bolje soočati z razumevanjem kot pa s strahom. Tisti, ki jih dojemamo kot zlo, celo v prenesenem pomenu besede, pa si moramo zapomniti naslednje besede Carla Junga: »Razumevanje ne zdravi zlega, zagotovo pa nam pomaga pri spopadanju z razumljivim zlom.«
Avtor prispevka: Hugh Harris
Izbor, prevod in priredba besedila: Monika Dežela Grkman
