Izbruh sedanjega COVID-19 povzroča novi koronavirus SARS CoV-2, ki se širi med ljudmi. O prvih  okužbah so poročali konec meseca decembra 2019 v Wuhanu, Kitajski provinci Hubej, kjer so odkrili 41 primerov okužbe s pljučnico. Poglobljena analiza je pokazala, da je šlo za nov koronavirus.

Tretjina oz. 66 odstotkov potrjenih primerov, je bilo neposredno izpostavljenih ribji tržnici Huanan. Na tej tržnici so se prodajale ribe, lupinarji, prosto živeče živali, kače, ptiči in različne vrste mesa in živalskih trupov. Tržnico so nemudoma do nadaljnjega zaprli.

Znanstveniki z vsega sveta se vse odtlej neustavljivo posvečajo odkrivanju patogena, ki povzroča to novo bolezen.

Podatki, ki dajejo prve namige, so bili z znanim genomskim zaporedjem novega koronavirusa iz vzorca pacienta objavljeni sredi januarja 2020. Ti so pokazali, da novi koronavirus SARS-CoV2 spada v skupino koronavirusov sindroma akutnega oteženega dihanja SARS-CoV, ki so leta 2003 povzročili izbruh Sarsa.

Toda novi virus se občutno razlikuje in s tem sproža vprašanja o njegovem izvoru. Ena izmed domnev je, da je virus nekako povezan s tržnico, saj sta imeli dve tretjini okuženih ljudi v prvem valu vezi z njo. Čeprav tudi tu ni trdnega dokaza. Nadaljnje raziskave so namreč pokazale, da prvi pacient, ki je kazal simptome že 1. decembra 2019, ni imel potrjene nobene povezave s tržnico ali ostalimi pacienti.

Odprtih ostaja več vprašanj. Najpomembneje pa je, da ni jasnih podatkov o tem, kaj je bil izvor virusa. Toda izsleditev tega je pomembna, saj je bistvenega pomena vedeti kdo ali kaj je okužilo »pacienta nič.« Razumevanje specifičnih okoliščin, vključno s človeškim vedenjem in dejavnostmi, ki so vodile do te pandemije, lahko zagotovi sledi o rizičnih dejavnikih prihodnjih izbruhov.

Streli v prazno

O izvoru novega koronavirusa obstaja veliko špekulacij. Kmalu po poročanju prvih potrjenih primerov je začela krožiti vrsta teorij. Med njimi je bila tudi ta, da je virus ušel iz raziskovalnega laboratorija Centra za nadzor bolezni v Wuhanu. Ugledni znanstveniki so to izjavo označili kot teorijo zarote, ki podpira idejo, da COVID-19 ni naravnega izvora.

Podobno so kasneje ovrgli tudi teorijo, da virus povzročajo kače.

Tovrstne napačne informacije so bile odziv na prve potrjene primere, ki so kazali na povezavo med tržnico, živalmi in novim koronavirusom. Toda nikoli niso bile popolnoma utemeljene.

Kljub temu je to vrsta vprašanj, na katera se znanstveniki še naprej osredotočajo. Natančneje proučujejo zlasti netopirje, ki veljajo za naravne gostitelje koronavirusov.

Pretekle raziskave so pokazale, da ima večina patogenih človeških koronavirusov, vključno s SARS-CoV in MERS-CoV, genetsko podobne viruse v netopirjih. Ta raznolikost ustvarja bazen virusov, ki se lahko razširijo, kadar in kjerkoli imajo priložnost, večinoma na vmesnega živalskega gostitelja in nato na človeka.

Na primer študije biomonitoringa, ki se osredotočajo na iskanje rezervoarja koronavirusa SARS, so pokazale, da je bil najbolj soroden virus najden pri vrsti netopirjev, t.i. podkovnjakov (Rhinolophus spp) na Kitajskem. Vmesni gostitelji, ki so virus prenesli na ljudi, so bile civetovke.

Najnovejši objavljeni podatki kažejo tesno povezavo – več kot 96-odstotno podobnost – med virusom iz vzorca podkovnjaka iz province Yunan in SARS CoV-2.

Spet drugo poročilo potrjuje 89-odstotno podobnost med SARS CoV-2 in skupino Sarsu podobnimi koronavirusi, ki so jih pred tem odkrili pri netopirjih na Kitajskem.

Te podobnosti pa še vedno niso dovolj za odkritje neposrednega virusa, ki povzroča trenutni izbruh.

Eden ključnih vprašanj je, da je kljub navidezno velikim podobnostim, stopnja mutacije koronavirusov kompleksna.

Da zgodba postane še bolj zapletena, obstaja velika verjetnost, da je vmesni gostitelj le sestavni del enačbe. Ta vidik izhaja iz dejstva, da je večina virusov v netopirjih prisotna v manjših količinah, ki se morajo v različnih gostiteljih razmnožiti, preden se prenesejo na ljudi.

V primeru izbruha Sarsa iz leta 2002 in 2003 so bile vmesni gostitelj civetovke. Zadnji izbruh virusa povezujejo z luskavci. Vendar pri tej teoriji obstajajo velike vrzeli, saj ima koronavirus, ki so ga odkrili pri luskavcih samo 90-odstotno podobnost s človeškimi virusi.

Načrtovanje ukrepov

Preprečitev prenosa virusa iz živali na ljudi lahko reši milijarde dolarjev in človeških življenj.

Bazen različnih virusov bo še naprej krožil med prostoživečimi živalmi. Poznavanje raznolikosti, vpletenih vrst in geografske razporeditve, vključno z določenimi človeškimi dejavnostmi, ki bi lahko povečale tveganje za prenos, je bistvenega pomena za preprečitev prihodnjih izbruhov in ohranjanje zdravega svetovnega gospodarstva.

Odkritje izvora virusa lahko včasih vodi do zelo preprostih ukrepov. Znanstveniki so na primer v Bangladešu ugotovili, da je leteča lisica iz družine netopirjev naravni gostitelj virusa Nipah, ki povzroča bolezen oteženega dihanja in smrtnega encefalitisa. Odkrili so ga v urinu netopirjev. Ljudje so se okužili s tem, ko so pili drevesni sok palm, ki je vseboval urin. Ukrepi so zajemali izobraževalne kampanje, ki so ljudi odvračale od pitja svežega drevesnega soka palm. Ljudi so pozivali k temu, da zapirajo zbiralne posode in s tem preprečijo okužbo soka z urinom.

Ukrepi bodo seveda močno odvisni od samega virusa in geografske lege izbruha. Za že odkrite izbruhe in razbremenitev prihodnjih potencialnih izbruhov pa bodo v vsakem primeru nepogrešljivi osnovni virološki, epidemiološki in antropološki podatki.

Avtorica prispevka: Wanda Markotter

Izbor, prevod in priredba besedila: Monika Dežela Grkman

The Conversation