Z izjemo Googla je to edino podjetje, ki ima tako številčne uporabnike svojih storitev. Ravno zato pa je toliko bolj presenetljivo govoriti o tistih, ki se odločijo, da Facebook zapustijo. Ti predstavljajo redke, a nikakor ne zanemarljive, upornike. Številni ljudje se mogoče želijo za nekaj časa umakniti iz aktivnega življenja in jim opustitev družbenega omrežja pomeni novoletno zaobljubo.
Leta 2018 so v ameriški anketi ugotovili, da je 9 odstotkov vprašanih pred kratkim izbrisalo svoj Facebook profil, medtem ko je nadaljnjih 35 odstotkov odgovorilo, da socialne medije uporablja v manjšem obsegu. Navkljub ekonomskemu uspehu in priljubljenosti pa se v samem osrčju Facebooka nekaj dogaja.
Na podlagi mojih dosedanjih raziskav o vedenjskih vplivih, poskušam ugotoviti več o t.i. »izbrisanih profilih Facebooka«, da bi lažje razumel njihove razloge in posledice, ki jih ima lahko izbira opustitve najmočnejšega socialnega omrežja na svetu.
Razlogi
Iz pogovorov s tistimi, ki so izbrisali svoj Facebook profil, je očitno, da so razlogi ljudi za opustitev platforme zelo različni in kompleksni. Predpostavljal sem, da so večji dogodki, kot so razkritje tajnih podatkov Snowdena, škandal Cambridge Analytice in razkritje tajnega srečanja Marka Zuckerberga z ameriškim predsednikom Trumpom, ključni razlogi za brisanje Facebook računov. Toda bivši uporabniki, s katerimi sem se pogovarjal, so redko omenjali politične škandale ali skrb zaradi zasebnosti podatkov kot poglavitni razlog za umik iz omrežja.
Ko je pogovor nanesel na škandal Cambridge Analytice so bili seveda mnogi mnenja, da je to samo potrdilo njihov sum glede morebitne zlorabe osebnih podatkov. Najmanj ena oseba o škandalu sploh še nikoli ni slišala.
Številni uporabniki, ki so izbrisali profil na Facebooku, omenjajo splošno znane razloge za opustitev platforme: pomisleki glede učinka odmevne komore, izguba dragocenega časa in negativni psihološki vplivi zaradi neprestanih socialnih primerjav. Vendar pa obstajajo druge razlage, ki lahko bolje utemeljijo razvoj Facebooka in prepletenost sodobne tehnologije z osebnimi izkušnjami. Medtem ko mnogi težko pojasnijo, zakaj so začeli uporabljati Facebook (kot kaže jih je najbolj premamila ali privlačila njegova novost), pa je več kot očitno, da je platforma dobivala popolnoma drugačno vlogo. Govorimo o pojmu »prekomernega objavljanja«, ki je eden od vidikov tistega, v kar se Facebook razvija, pri čemer so uporabniki na svojem novičarskem toku (news feed) zasičeni s pretirano osebnimi in neprimernimi objavami ostalih.
Digitalna generacija
Tisti, ki so se Facebooku pridružili razmeroma mladi, svoje socialne mreže opisujejo kot preveč številčne. Velikost socialne mreže je pomemben dejavnik pri tem, kako se ljudem zdi uporabna in vredna zaupanja. Vedeti moramo, da so socialne skupine z več kot 150 ljudmi prevelike, da bi se dejansko poznali in poznanstva tudi ohranjali – to je t.i. Dunbarjevo število, ki so ga poimenovali po antropologu Robinu Dunbarju. V kontekstu Facebooka pa imajo tisti z mrežo več tisoč ljudi precejšnje težave z zaupanjem, kljub strogim nastavitvam zasebnosti. Naslednji problem pri digitalni generaciji je tudi daljše obdobje arhiviranja njihovega življenja na Facebooku. Njihova zgodovina objav lahko sega tudi v čas, ko so bili pri ustvarjanju lastne spletne podobe manj selektivni. Tovrstno nepremišljeno objavljanje lahko danes pomeni grožnjo socialni podobi, ki si jo kot odrasli prizadevajo ustvariti. Ponavljajoča tema je tudi družbena vključenost s prisotnostjo na Facebooku. Medtem ko Facebook ljudem omogoča, da ostajajo v stiku s prijatelji, družinskimi člani in skupnostmi, ga hkrati razumejo tudi kot novo obliko digitalne domače naloge.
Eden izmed razlogov za uspeh socialnih medijev je seveda njihova zmožnost izkoriščanja našega črednega nagona po delitvi in izmenjavi znanja. Z vse večjimi socialnimi mrežami na Facebooku pa cena medsebojne obveznosti, v smislu všečkanja objave tistega, ki je všečkal našo objavo, vse bolj presega prednosti povezovanja. Tu se digitalne oblike medsebojne obveznosti razlikujejo od tistih v realnem svetu, kjer se rokujemo in si ob srečanju izmenjamo nekaj prijaznih besed. V digitalnem svetu se takšne obveznosti hitro nakopičijo do te mere, da jih je težko izpolniti.
Posledice
Čeprav Facebook še vedno beleži trend rasti, pa nam tisti, ki ga zapuščajo, razkrivajo zanimive trende v odnosu s pametno tehnologijo in socialnimi mediji v prihodnosti. Živimo v času, ki nam ponuja zgodovinsko edinstvene možnosti socialnega povezovanja in vključevanja. Tisti, ki zapustijo Facebook, predstavljajo en del celotnega spektra vseh nas, ki se trudimo in ukvarjamo z vprašanji digitalne identitete, odgovornosti in kolektivnih navad.
Opuščanje socialnih omrežij je ena od številnih možnosti, za katero se odločimo pri premagovanju modernega sveta. Izbris profila na Facebooku pa ni samo proces preoblikovanja digitalnega jaza. Pomeni tudi odziv na vrsto nastajajočih napetosti med razvijajočo se tehnologijo in družbenim življenjem.
S spreminjanjem ekonomskega modela Facebooka, tako v velikosti, intenziteti in dobičku, pa se bodo očitno morali soočiti z jasnimi omejitvami pri njihovi socialni uporabnosti in sprejetosti. Tu skratka pri poskusu usklajevanja izražene želje po povezovanju sveta in močno finančno ovrednotenega načina delovanja začenjamo opažati nasprotujoče si vrednote znotraj samega Facebooka. Majhno število ljudi, ki izbrišejo Facebook profil, v bližnji prihodnosti ne bo spremenilo njegovega ekonomskega modela. Čeprav v prihodnosti lahko pričakujemo, da bo podjetje preizkušalo meje sodelovanja s platformami družbenih medijev.
Avtor prispevka: Mark Whitehead
Izbor, prevod in priredba besedila: Monika Dežela Grkman
