Čebule rastejo in uporabljajo po vsem svetu, vsak, zato vsak, ki jo je kadarkoli rezal, ve, da nas lahko spravi v jok. To se zgodi zaradi sproščanja dražeče kemične snovi, zaradi katere nas zapečejo oči.
Čebule so večinoma sestavljene iz vode, vitaminov in sladkorja. Vsebuje tudi spojine, ki vključujejo žveplo, naravno kemična snov v številnih smrdečih snoveh, kot je recimo česen. To je eden od načinov, kako se rastline zaščitijo – s proizvajanjem snovi, ki bitja odvračajo od tega, da bi jih pojedla. Nekatere rastline imajo trnje ali bodičasto listje ali pa so zgrajene iz posebnih celic, zaradi česar jih težko žvečimo.
Ena od spojin, propil sulfoksid, pri rezanju čebule uide v zrak. Ko pride v stik z vlago, kot so vodni hlapi v zraku ali naravna vlaga okrog tvojih oči, se spremeni v žveplovo kislino. Žveplova kislina ima močan vonj in draži tvoje oči, zato te ustvarjajo solze, da jo sperejo.
Da bi se izognili tej »čustveni« izkušnji s čebulo, pa obstaja nekaj trikov. Naslednjič, ko se lotiš rezanja čebule na kocke, na začetku najprej odreži in odvrzi košček korenine, iz katere visi veliko manjših trših koreninic. S tem uide večina neprijetnih žveplovih spojin, ki se nahajajo v korenini.
Nekateri kuharji čebulo ohlajajo 30 minut preden jo razrežejo, kar pomaga, saj žveplove spojine v zrak ne uidejo zlahka, če so mrzle.
Čebula začini veliko naših najljubših jedi, od omake za špagete do solate s tuno, zato naj te njen vonj ne odvrne. Tudi vrtnarji zaradi njihovega videza zelo radi gojijo okrasne čebule iz družine lukovk. Številni so privlačnega videza, s kroglastimi barvitimi cvetovi na dolgih ravnih steblih. Njihov vonj odganja tudi zajce, srne in ostale živali, ki na vrtu iščejo slasten obrok.
Avtorica prispevka:
Izbor, prevod in priredba besedila: Monika Dežela Grkman