Sanje so vzorci čutnih informacij, ki se pojavijo, ko so možgani v stanju mirovanja, torej v spanju. Na splošno se predpostavlja, da sanje nastopijo samo med fazo hitrega očesnega gibanja (REM). Takrat so možgani aktivni, kljub temu da posameznik spi in je v stanju paralize. Toda študije so pokazale, da se to lahko zgodi tudi izven REM faze spanja.
Raziskave spalnih študij kažejo, na primer, da so sanje, povezane z REM, bolj fantazijske, barvitejše in slikovite, medtem ko so sanje v neREM fazi bolj konkretne in običajno črno-bele. Zadnje študije o sanjah kažejo, da je med sanjanjem (zlasti v REM fazi) center za čustva v možganih najbolj aktiven, logičen in racionalen del možganov pa upočasnjen. To nam pomaga pri razlagi, da so takrat sanje bolj čustvene narave in nenavadne.
Evolucijska teorija zagovarja, da je namen sanj varen način, kako se spopasti z zahtevnimi in grozečimi situacijami. Po teoriji »konsolidacije spomina« so sanje stranski produkt reorganizacije spomina, kot odziva na doživljanja situacij podnevi.
Obe teoriji imata vsaj eno skupno stvar – v obdobju stresa in tesnobe več sanjamo ali si pogosteje zapolnimo sanje, saj se na ta način spopadamo z zahtevnimi okoliščinami in novimi informacijami. To pa se sklada s še eno teorijo sanj – funkcijo uravnavanja razpoloženja, kjer je naloga sanj reševanje problematičnih čustvenih težav.
Sanje v obdobju tesnobe in stresa
Medtem, ko ne obstaja nobenega dokaza, da v obdobju stresa pogosteje sanjamo, pa raziskave kažejo, da si takrat sanje zaradi slabšega spanca in pogostejšega zbujanja ponoči bolj zapomnimo. Ugotovili so, da sanje ljudi z motnjo spanja, ki je v veliki meri posledica stresa, vsebujejo več negativnih čustev in so bolj osredotočene na jaz, v negativnem smislu. Sanje ljudi z motnjo nespečnosti se bolj osredotočajo na trenutne dejavnike stresa, tesnobe in pri človeku povzročajo slabo razpoloženje naslednji dan.
Če izključujemo nespečnost, so raziskave pokazale, da imajo ljudje z depresijo, ki jih čaka razveza, drugačne sanje od tistih, ki nimajo depresije. Svoje sanje namreč ocenjujejo kot bolj neprijetne.
Zanimivo je, da so udeleženci z depresijo, ki so sanjali o svojih bivših partnerjih, leto kasneje premagali bolezen, za razliko od tistih, ki o partnerju niso sanjali. Udeleženci, ki so se jim sanje sčasoma spremenile, postale manj jezne in bolj pragmatične, so prav tako kazali znake izboljšave. Postavlja se vprašanje, zakaj?
Čeprav so naši čuti med spanjem počasnejši (s popolno odsotnostjo vida), bodo močno čutno informacijo, kot je alarm, zaznali in v nekaterih primerih tudi vključili v same sanje. Vemo tudi, da smo v obdobju stresa bolj pozorni na grožnjo (na kognitivnih, čustvenih in vedenjskih ravneh), zato je razumljivo, da bomo notranje in zunanje signale vključili v sanje kot način, da jih nadziramo. To pa lahko predstavlja te spremembe v naših sanjah, ko čutimo tesnobo, smo depresivni ali slabo spimo.
Kako izboljšati spanec
Trenutno razmišljanje je zmanjšanje stresa pred spancem in dober spalni ritem, kot je ohranjanje stalne rutine spanja, uporaba spalnice izključno za spanje, v kateri je hladno, temno, mirno in brez motečih dejavnikov, kar bo zmanjšalo nočno bujenje in pogostost s stresom povezanih negativnih sanj. Vendar pa se s tehniko terapije vadbe posnetkov (IRT), ki jo uporabljajo pri zdravljenju nočnih mor ljudi s posttravmatskim sindromom, lahko zmanjša stres in tesnobo, povezano z nočnimi morami in slabimi sanjami ter njihovo pogostostjo. To se doseže s poustvarjanjem manj grozečega konca ali konteksta sanj.
Obstajajo tudi dokazi, da IRT učinkovito deluje pri zmanjšanju nočnih mor otrok. Čeprav je IRT uspešna pri zagotavljanju nadzora nad sanjami človeka, pa je njena učinkovitost še slabo raziskana pri ljudeh, ki so pod stresom ali tesnobni.
Kljub temu pa nedavna študija ugotavlja, da učenje ljudi z motnjo spanja, kako se zavedati in nadzirati svoje sanje – učenje lucidnega sanjanja – ni zmanjšalo samo njihovih simptomov nespečnosti, temveč tudi njihove simptome tesnobe in depresije. Morda pa je bistvenega pomena nadzor sanj in ne nadzor stresa, zlasti v tem negotovem obdobju.
Avtor prispevka: Jason Ellis
Izbor, prevod in priredba besedila: Monika Dežela Grkman