Seveda lahko poenostavimo in rečemo, da se vsi odzivamo na iste dogodke po svetu in imamo zato tudi podobne odzive nanje. Sicer pa se povsem isto ne dogaja tudi v naših možganih. Nimamo namreč sposobnosti zajeti vseh informacij, ki prihajajo skozi naša čutila – z vidom, sluhom in dotikom. Namesto tega pozornost namenjamo informacijam, ki so za nas najpomembnejše, in jih uporabimo za razlago dogajanja v svetu. Z drugimi besedami, povemo si neko zgodbo o tem, kaj se dogaja, in se na to zgodbo tudi odzovemo.
To delno pojasni, zakaj se posamezniki različno odzivajo na iste dogodke. Vsak izmed nas ima različne izkušnje, zato bomo tudi verjetno prisotni pri različnih delih istega dogodka. Delčki, združeni v celoto, bodo sestavljali povsem drugačno zgodbo, ki bo nato sprožila naš odziv na situacijo.
Zavedajoč se, da naša prepričanja o svetu ustvarjamo na podlagi preteklih izkušenj, lahko začnemo razmišljati o razlikah, ki pri ljudeh vplivajo na tako različno razlago nedavnih dogodkov.
Naj navedemo nekaj načinov, kako do tega lahko pride.
Iskanje ali približevanje dobrim rezultatom proti oddaljevanju ali izogibanju slabim rezultatom
Ena izmed glavnih funkcij v naših možganih je zaznavanje priložnosti, ki prinašajo zadovoljstvo, in pasti, ki bi nam lahko tako fizično kot psihično škodovale. Nato se na podlagi celovitega dojemanja možnih nagrad in kazni odločimo o svojem ravnanju. Toda posamezniki zelo različno ocenjujejo te nagrade in kazni. V skrajnih okoliščinah je za nekatere ljudi svetla priložnost skoraj vse kar vidijo in ne opazijo potencialnih pasti. Spet drugim pa so pasti tako očitne, da sploh ne opazijo potencialnih nagrad.
Predstavljajte si torej, kako vsaka izmed teh dveh skupin, sliši sporočilo vlade o ukrepu zaprtja javnih prostorov, t.i. lockdown. Skupina, ki vidi samo nagrado, bo po prekinitvi dela in ob sončnem vremenu izkoristila priložnost za izlet. Ne bodo opazili pasti morebitne škode, ki jo lahko povzročijo svojemu zdravju ali zdravju drugih ljudi. Skupina, ki vidi pasti, bo glede možnosti okužbe s COVID-19 zaskrbljena in bo poskušala sebe in svoje družinske člane zaščititi s tem, da bo ostala doma.
Introvertirane in ekstrovertirane osebnosti
Jasno je, da bo nedružabnim ljudem, ideja, da ostanejo doma z najbližjimi, kjer ne bodo imeli stika z drugimi, dejansko olajšanje. Za ekstrovertirane pa bo to resničen izziv, saj bodo odrezani od enega glavnih virov zadovoljstva. Medtem ko bodo video klici ali klepetalnice malenkost olajšale problem, pa bo želja po socialnem stiku vedno ostala.
Ljudje z delom in tisti brez
Za nekatere ljudi se je oblika dela spremenila na daljavo, zato so zaposleni kot vedno, če ne celo bolj. Spet drugim pa primanjkuje njihova rutina, ki je ne morejo z ničemer nadomestiti. Veliko lažje bodo to obdobje premostili tisti, ki bodo zaposleni in iskali nove načine za opravljanje dela in nova pravila, kot pa tisti, ki si bodo morali namesto rutine drugače prebiti svoj čas.
Ljudje s precejšnjo mero tolerance do negotovosti in tisti brez
Nekateri ljudje potrebujejo gotovost in občutek, da imajo nad dogodki nekaj nadzora, spet drugi se z veseljem odzovejo na dogodke in se jim pretres dogodkov zdi celo zanimiv, saj prinaša nove priložnosti.
Med dvema skrajnostma bodo o trenutnih sporočilih glede preprečevanja okužbe s COVID-19 krožile zelo različne zgodbe.
Tisti, ki ne prenašajo negotovosti in nedvoumnosti, bodo iskali jasna in nedvoumna sporočila, ki posredujejo prave odločitve. Različna sporočila o tem ali je varno iti ven ali ne bodo zanje zelo vznemirjujoča, zato bodo verjetno zelo previdni.
Tisti, ki negotovost in dvoumnost dobro prenašajo, pa mešanih sporočil verjetno sploh ne bodo slišali, saj bodo v nastali situaciji iskali priložnosti – kaj lahko naredim zdaj, česar prej nisem mogel? Uživali bodo v spremembi in iskali načine, kaj jo izkoristiti za posel, družinsko ali socialno življenje. Opazili boste, da dneve za igro otrok urejajo preko video klicev, vodijo sestanke na daljavo in celoten posel selijo na splet.
Kaj lahko storimo drugače?
Obstaja torej več načinov, kako se v tej precejšnji spremembi odzvati. Vsak izmed nas bo na podlagi lastnih dosedanjih izkušenj imel svojo zgodbo. Nobena pa ni v celoti pravilna ali napačna, saj je način, kako se bodo posamezniki odzvali na situacijo, samo posledica njihove izkušnje. Pa vendarle bodo eden drugega zelo težko razumeli.
Da pa bomo lažje sodelovali, se moramo zavedati, da si tako mi kot tudi vsaka drug posameznik ustvarjamo svojo realnost. Pripravljeni bodite izvedeti tudi njihovo plat zgodbe in razmislite, zakaj bi ta lahko bila drugačna od vaše. Predvsem pa poskusite pomisliti, kaj resnično veste o nastali situaciji in te informacije umestite v različne kontekste. Zavedali se boste, da so samo del številnih možnih izidov.
Izberite tistega, ki za vas napoveduje boljšo, toda realistično prihodnost. Morebiti vam pomaga pri obvladovanju tega negotovega časa.
Avtorica prispevka:
Izbor, prevod in priredba besedila: Monika Dežela Grkman