Ekstremni vremenski pojavi v Združenem kraljestvu pogosto povzročajo obsežne motnje v prometu in oskrbi z energijo. Ob močnem sneženju se šole pogosto zaprejo, cestni promet obstane, železniške povezave in letalski promet pa so močno moteni ali odpovedani. Snežne ujme lahko povzročijo celo izpade električne energije. Zaporedni vročinski valovi medtem povzročajo deformacije železniških tirov in povešanje nadzemnih električnih vodov, kar vodi v počasnejši promet, odpovedi povezav ter večje tveganje za iztirjenja in okvare infrastrukture.
Podobno tudi geopolitični konflikti razgaljajo ranljivost svetovnih energetskih dobavnih verig. Motnje v Hormuški ožini leta 2026, skozi katero potuje približno četrtina svetovnih pošiljk nafte, so povzročile skokovito rast cen surove nafte in pomanjkanje goriva. Posledice so se hitro prenesle na potrošnike: zaradi izrazitih nihanj cen goriv in občutno višjih stroškov prevoza ter dostave so se podražili številni izdelki in storitve, od vsakdanjih dobrin do letalskih vozovnic.
Podnebni ekstremi in geopolitični pretresi tako skupaj povečujejo obremenitve britanskega elektroenergetskega omrežja. Za večjo odpornost prometnega in energetskega sistema bo treba razviti rešitve za polnjenje električnih vozil zunaj javnega električnega omrežja, ki temeljijo na obnovljivih virih energije in so hkrati ekonomsko vzdržne.
V Združenem kraljestvu so se prometne cene v 12 mesecih do julija 2026 zvišale za 3,6 odstotka. Podražile so se tudi letalske vozovnice, pri čemer so se cene na dolgih medcelinskih povezavah povečale za 31,7 odstotka, medtem ko je bila leto prej rast 20,9-odstotna.
Ko so sodobna prometna omrežja izpostavljena skrajnim obremenitvam, se dobavne verige začnejo krhati, dostop do osnovnih dobrin in storitev, kot so hrana, zdravstvena oskrba in izobraževanje, pa postaja vse težji. Prometna infrastruktura in logistične dobavne verige so bile namreč zasnovane za razmere, v katerih sta bila okolje in oskrba z energijo razmeroma stabilna. Takšno izhodišče danes ne velja več.
Promet, energetska varnost in prilagajanje okoljskim spremembam so tesno prepleteni. Podnebni ekstremi in geopolitični pretresi vplivajo tako na cene energije kot na dostopnost prevozov. Prometni sistemi se morajo zato prilagoditi novim tveganjem. To zahteva premik od zgolj odpravljanja težav, ko se te že pojavijo, k proaktivnemu načrtovanju prometnih sistemov, ki bodo odpornejši na motnje v oskrbi z energijo.
Kako okrepiti energetsko odpornost prometa?
Združeno kraljestvo mora vlagati v posodobitev prometnih omrežij in energetske infrastrukture ter ju prilagoditi vse pogostejšim ekstremnim vremenskim pojavom. Eden od ukrepov bi bila zamenjava jeklenih železniških tirnic s toplotno odpornejšimi zlitinami. Pregrevanje mestnih prometnih površin bi bilo mogoče blažiti tudi z obsežnejšo zasaditvijo dreves in živih mej ob mestnih prometnicah.
Pomembno je tudi ustvariti več možnosti za preusmerjanje tovornega prometa med železnico, cestami in manjšimi, prilagodljivimi oblikami prevoza. Električna tovorna kolesa lahko na primer zmanjšajo število dostavnih kombijev, ki danes prevladujejo pri dostavi blaga na zadnjem delu poti do končnega uporabnika. Takšne spremembe bi omogočile obvoz prometnih koridorjev, ki so zaradi ekstremnih vremenskih razmer še posebej izpostavljeni zastojem, obenem pa bi zmanjšale odvisnost od nestanovitne oskrbe s fosilnimi gorivi.
Cestni promet je bil zgodovinsko skoraj v celoti odvisen od pogona na fosilna goriva. Leta 2025 so bencinska in dizelska vozila predstavljala 87,8 odstotka vseh vozil v Združenem kraljestvu. Prehod na električna vozila zato pomeni tudi vse večje potrebe po električni energiji, ki se tradicionalno zagotavlja iz javnega elektroenergetskega omrežja.
V okviru projekta FEVER (Future Electric Vehicle Energy Networks Supporting Renewables), katerega ime bi lahko prevedli kot »Energetska omrežja prihodnosti za električna vozila v podporo obnovljivim virom«, moje raziskovalno delo podpira prizadevanja Združenega kraljestva za širšo uporabo električnih vozil in prehod k ničelnim emisijam do leta 2035.
Projekt FEVER, ki ga vodi Erica Ballantyne, preučuje možnosti za vzpostavitev stabilnejšega in odpornejšega energetskega sistema za električna vozila.
Britansko elektroenergetsko omrežje je že pod pritiskom zaradi prizadevanj za dosego podnebne nevtralnosti do leta 2050. Z naraščanjem porabe električne energije za promet bodo potrebni dodatni čisti viri energije, ki bodo pomagali blažiti posledice podnebnih pretresov. Vročinski valovi lahko ohromijo elektroenergetsko omrežje, saj se zaradi intenzivnejše uporabe klimatskih naprav in hladilnih sistemov močno poveča poraba elektrike. Takšni skoki porabe zmanjšujejo količino energije, ki je na voljo za polnjenje vse večjega voznega parka električnih vozil.
Da bi premagali te izzive, s sodelavci raziskujemo, kako zasnovati, razviti in uvesti sisteme za polnjenje električnih vozil, ki bi v celoti delovali na obnovljive vire energije in ne bi bili priključeni na javno električno omrežje. Z združevanjem lokalne proizvodnje elektrike iz sončne in vetrne energije s hibridnimi sistemi za shranjevanje energije bi bilo mogoče električna vozila polniti, ne da bi pri tem obremenjevali javno omrežje.
Obenem preučujemo, v kolikšnem času bi se naložbe v takšne rešitve povrnile v različnih tržnih razmerah. Tako želimo zagotoviti, da bodo sistemi, neodvisni od javnega omrežja, ne le okoljsko trajnostni, temveč tudi finančno upravičeni.
Polnilna infrastruktura, ki deluje neodvisno od javnega elektroenergetskega omrežja, bi lahko zasebnim uporabnikom električnih vozil in podjetjem z električnimi voznimi parki pomagala omejiti posledice nepredvidljivih podnebnih in energetskih kriz. Podjetjem, ki uporabljajo električne dostavne kombije, bi lastne polnilne postaje omogočale nadaljevanje obratovanja tudi ob izpadih elektrike zaradi vročinskih valov, ko polnjenje vozil iz javnega omrežja ni mogoče. Polnjenje zunaj omrežja bi hkrati zmanjšalo izpostavljenost prevoznih in dostavnih dejavnosti nihanjem cen fosilnih goriv.
Če bi prometni sistemi in upravljanje voznih parkov z elektrifikacijo, ki ni odvisna od javnega omrežja, postali manj odvisni od nestanovitnih cen fosilnih goriv in ranljivih elektroenergetskih omrežij, bi se lažje prilagajali prihodnjim razmeram. S tem bi bilo mogoče zmanjšati tveganje, da bi podnebni ekstremi in geopolitični pretresi povzročali obsežne motnje v prometu in oskrbi.
Erica E. F. Ballantyne, višja predavateljica s področja operativnega menedžmenta in upravljanja dobavnih verig, Univerza v Sheffieldu
Članek je bil ponovno objavljen iz spletne publikacije The Conversation pod licenco Creative Commons. Preberite izvirni članek.