Dnevi z izjemno vročino in onesnaženostjo zraka postajajo vse pogostejši – to pa za globalno zdravje ne more biti pozitivna stvar

Dnevi z izjemno visokimi temperaturami in prekomerno onesnaženim zrakom so na svetovni ravni vse pogostejši. Novembra lani so v New Delhiju izmerili enega najbolj onesnaženih tednov v zgodovini človeštva. Zaprli so celotno mesto, letala zaradi slabe vidljivosti celo niso mogla pristajati. Nedolgo pred tem so v zahodni Evropi zabeležili dva rekordna vročinska valova, ki sta terjala skoraj 1 500 človeških žrtev.

Kakšen bo svet po koronavirusu? Možni so štirje scenariji

Kje bomo čez šest mesecev, leto, deset let? Ponoči buden ležim v postelji in razmišljam, kaj bo prihodnost prinesla mojim najbližjim. Mojim ranljivim prijateljem in sorodnikom. Razmišljam tudi, kaj bo z mojo službo, čeprav imam v primerjavi z mnogimi kar srečo – imam dobro plačano bolniško odsotnost in lahko delam na daljavo. Ta prispevek pišem iz Velike Britanije, kjer so moji samozaposleni prijatelji že tako več mesecev brez plačila, prijatelji, ki so že izgubili službe. Pogodba, ki pokriva 80 odstotkov moje plače, mi poteče decembra. Koronavirus bo hudo prizadel gospodarstvo. Bo sploh še kdo zaposloval, ko bom potreboval delo?

Svetovni odziv na koronavirus in znižanje emisij CO2 – kako jih ohraniti na nizki ravni

Kako se odzvati na krizo? Več kot očitno je, da je bil odziv na pandemijo COVID-19 dramatično drugačen od vsega tistega, kar so sprožala večkratna opozorila znanstvenikov na podnebne spremembe. Številnim organizacijam, ki so med leti 2019 in 2020 razglašale izredne podnebne razmere, do zdaj ni uspelo sprejeti ničesar primerljivega obsegu in hitrosti ukrepanja za zajezitev izbruha koronavirusa.