Kaj jih k temu spodbuja? Prometne konice postajajo vse hujše, vožnje pa časovno vedno daljše.
Povprečen Američan za pot do in iz službe porabi približno eno uro. V večjih mestih je situacija še slabša. Strokovnjake za načrtovanje mest je zanimalo, zakaj več ljudi zaradi slabšega prometa ne dela na daljavo.
Kaj vemo o fleksibilnosti na delovnem mestu?
Delo na daljavo ali delo na domu ima številne prednosti. Delavci svojo pot na delo prilagajajo vse odkar jim to omogočajo mobilni telefoni in prenosni računalniki. Tehnološki napredek v zadnjem desetletju je v veliki meri povečal možnost za delo kjerkoli in kadarkoli. Mnogi od nas izkoriščamo prednosti te fleksibilnosti. Ocene kažejo, da je odstotek zaposlenih, ki delajo od doma večino dni v tednu, v letu 2018 narasel od 3,3 odstotka do 5,3 odstotka, in raste hitreje od dodatnih zaposlitev. Narašča tudi delež tistih, ki se praks prilagodljivega dela raje poslužujejo le nekajkrat na mesec, namesto poln delovni čas.
Kaj zaposleni s tem pridobijo in kakšne so prednosti dela na daljavo?
Po eni strani si zaposleni lahko poiščejo cenejše stanovanje, hkrati pa imajo še vedno dostop do velikega trga dela. Čas, ki ga porabijo za prevoz na delo, lahko izkoristijo na bolj produktiven način. Podjetja, ki ponujajo fleksibilno obliko dela, imajo konkurenčno prednost, saj so za delavce privlačnejša. Številna visokotehnološka podjetja in startupi se prilagajajo potrebam zaposlenih, saj s tem privlačijo in ohranjajo talentirane delavce, ki pa so ključnega pomena za inovacije. Tovrstna oblika dela lahko pripomore tudi k večji produktivnosti v podjetju. Raziskave so pokazale, da so ljudje, ki imajo nadzor nad svojim urnikom dela in krajem opravljanja dela, bolj zadovoljni in učinkoviti. Posledično tudi redkeje dajejo odpoved in so manj bolniško odsotni. Kljub omenjenim prednostim pa večina podjetij svojim zaposlenim še vedno ne omogoča fleksibilne oblike dela.
Prilagojena oblika dela in njene ovire
Ankete kažejo, da mnogim delavcem glavno oviro pri delu na daljavo predstavljajo njihovi nadrejeni. Z intervjuji so ugotovili, da vodilni z uporabo prilagojene oblike dela kot pogajalskega orodja za zaposlitev, napredovanje, zadržanje zaposlenih in motivacijo vidijo prednosti, izražajo pa zadržke glede stroškov usposabljanja in potencialnih kulturnih sprememb. Izražajo tudi skrb, da bi delo na daljavo lahko ustvarjalo nepravične rezultate na delovnem mestu in tako negativno vlivalo na moralo zaposlenih. Ker pa ima fleksibilna oblika dela številne prednosti, bi njeno izvajanje morali spodbujati tudi zakonodajalci. V mestu Atlanta, kjer beležijo najhitreje rastoče čase vožnje v službo, so oblikovalci politik začeli izvajate programe za delo na daljavo. Ta ukrep se je tudi izplačal, saj je število vozačev, ki so začeli delati od doma, v obdobju od leta 2008 do 2017 naraslo od 5,7 odstotka na 7,3 odstotka. Vendar naglih rešitev ni pričakovati. Tudi če bodo podjetja v prihodnosti bolj naklonjena tem oblika dela, verjetno nikoli ne bomo priča cestam brez zastojev. To pa zato, ker bodo ljudje, ki so do zdaj uporabljali javni prevoz, zaradi manjših gneč na cestah ponovno začeli uporabljati osebne avtomobile. Na področju raziskovanja prometa temu pojavu pravimo »trojna konvergenca«, ki deluje po načelu samodejnega prilagajanja zastojev. Avtocestam lahko dodajamo vozne pasove, vendar jih bodo vozniki ponovno začeli uporabljati, zastoji bodo tako ostali ali pa se še povečali.
Avtorja prispevka: Mohja Rhoads in Fynnwin Prager
Izbor, prevod in priredba besedila: Monika Dežela Grkman
