Nova študija: mediteranski način prehrane lahko pomaga ohranjati bister um tudi v starosti

Photo by Odiseo Castrejon on Unsplash

Sredozemska prehrana, bogata z oljčnim oljem, ribami, zelenjavo in stročnicami, je že dolgo sinonim za zdravo srce. Zdaj pa vse več raziskav nakazuje, da bi lahko igrala pomembno vlogo tudi pri ohranjanju zdravja možganov v poznejših letih.

V ospredje stopa tako imenovana MIND dieta – prehranski pristop, zasnovan posebej z mislijo na možgane. Gre za kombinacijo dveh dobro znanih prehranskih modelov: sredozemske prehrane in DASH diete, ki je bila prvotno razvita za zniževanje krvnega tlaka. MIND dieta poudarja uživanje zelene listnate zelenjave, stročnic, polnozrnatih žit, oreščkov, jagodičevja, rib in perutnine, medtem ko priporoča omejevanje rdečega mesa, masla, sira, ocvrte hrane in sladkarij. Ključni vir maščob ostaja oljčno olje.

Najnovejša analiza podatkov iz dolgoletne Framinghamske študije srca je pokazala, da imajo posamezniki, starejši od 60 let, ki se dosledno držijo MIND diete, več sive možganovine – tkiva, ki je ključno za spomin in sprejemanje odločitev. Poleg tega pri njih počasneje upada skupni volumen možganov, kar je eden od pokazateljev staranja.

Čeprav rezultati ne dokazujejo neposredne vzročne povezave, se ujemajo z ugotovitvami prejšnjih raziskav. Ena izmed analiz, ki je zajela 12 opazovalnih študij, je pokazala, da je pri ljudeh, ki sledijo mediteranski prehrani, tveganje za demenco nižje za približno 15 do 22 odstotkov. Med preučevanimi prehranskimi vzorci je prav MIND dieta izkazala najmočnejši učinek.

Posebej izstopata jagodičevje in perutnina. Raziskave kažejo, da lahko redno uživanje borovnic pozitivno vpliva na spomin – celo pri posameznikih, ki že kažejo prve znake kognitivnega upada. Hkrati naj bi zamenjava rdečega in predelanega mesa s perutnino prispevala k manjšemu tveganju za razvoj demence.

Vendar pa niso vsi rezultati povsem enoznačni. Medtem ko je bila ocvrta hrana, kot pričakovano, povezana s slabšimi izidi, so polnozrnata žita – sicer pogosto označena kot zdrava izbira – pokazala presenetljivo šibek učinek. Razlogi za to še niso jasni. Ena od možnih razlag je, da lahko večje količine kruha in testenin, tudi polnozrnatih, vplivajo na raven krvnega sladkorja in s tem zmanjšajo nekatere koristi.

Pomembno vlogo igra tudi življenjski slog. Udeleženci študije, ki so se najdosledneje držali MIND diete, so bili pogosteje ženske, nekadilci, bolje izobraženi in z manj pridruženimi boleznimi, kot so debelost, sladkorna bolezen ali visok krvni tlak. Ker so vsi ti dejavniki povezani z boljšim zdravjem možganov, ostaja vprašanje, koliko koristi lahko pripišemo izključno prehrani.

Znanstveniki ob tem opozarjajo na omejitve tovrstnih raziskav. Večina temelji na opazovanju, kar pomeni, da lahko pokažejo povezave, ne pa tudi neposrednih vzrokov. Poleg tega so podatki o prehrani pogosto odvisni od samoocen udeležencev, kar zmanjšuje njihovo zanesljivost.

Rezultati kliničnih študij, v katerih so MIND dieto dejansko preizkušali, so za zdaj mešani. Medtem ko ena krajša raziskava ni pokazala izboljšanja kognitivnih sposobnosti, so udeleženci poročali o boljšem počutju. Druga je zaznala izboljšave v delovanju možganov, vendar so udeleženke hkrati tudi izgubile telesno težo, kar otežuje razlago rezultatov.

Kljub temu strokovnjaki poudarjajo, da je splošna slika jasna: prehrana, bogata z zelenjavo, ribami, jagodičevjem in zdravimi maščobami, prinaša številne koristi, tveganj pa praktično nima.

A prehrana je le del enačbe. Za ohranjanje zdravih možganov v starosti so ključni tudi redna telesna aktivnost, nadzor krvnega tlaka in sladkorja, opustitev kajenja ter ohranjanje socialnih stikov.

MIND dieta tako ni čudežno zdravilo za demenco. Lahko pa predstavlja pomemben del dolgoročne strategije za ohranjanje kognitivnega zdravja. Kot kažejo raziskave, imajo lahko odločitve, ki jih sprejemamo glede prehrane skozi desetletja, pomemben vpliv – tudi če se njihove posledice pokažejo šele mnogo kasneje.