Photo by Steve Johnson on Unsplash
Uporaba umetne inteligence v osnovnih in srednjih šolah hitro narašča. Učitelji jo vse pogosteje vključujejo v pripravo učnih načrtov, učenci pa se nanjo obračajo pri raziskovanju tem in reševanju šolskih nalog.
Po ocenah je kar 85 odstotkov učiteljev v javnih šolah v šolskem letu 2024/2025 uporabljalo umetno inteligenco, predvsem pri razvoju učnih vsebin. Med mladostniki se je delež uporabe prav tako močno povečal: leta 2023 jih je 13 odstotkov priznalo, da so uporabljali ChatGPT za šolsko delo, do leta 2025 pa se je ta delež povzpel na 26 odstotkov. Skupno je kar 86 odstotkov učencev navedlo, da so že uporabljali umetno inteligenco, približno polovica pa jo uporablja neposredno za šolske obveznosti.
Kljub razširjenosti uporabe pa izobraževalni sistemi temu tempu ne sledijo. Le 35 odstotkov vodstev šolskih okrožij je leta 2025 poročalo, da učencem zagotavljajo kakršnokoli usposabljanje za uporabo umetne inteligence, medtem ko je 45 odstotkov ravnateljev navedlo, da imajo šole ali okrožja sploh oblikovane smernice za njeno rabo.
Dodatno skrb vzbujajo primeri potencialno nevarne uporabe. V zadnjem času so bili zabeleženi primeri samopoškodovanja in samomorov med mladimi, ki so za podporo duševnemu zdravju uporabljali umetno inteligenco. Raziskava iz leta 2025 je pokazala, da so klepetalni roboti v simuliranih scenarijih včasih podajali škodljive nasvete – denimo popolno prekinitev stikov z ljudmi ali opustitev šolanja.
Odgovori na ključna vprašanja – ali je uporaba umetne inteligence za mlade varna, ali izboljšuje učne rezultate in ali razbremenjuje učitelje – ostajajo nejasni. Vpliv umetne inteligence na učenje v osnovno- in srednješolskem izobraževanju še ni dovolj raziskan.
Nekatere prednosti so vendarle očitne. Raziskave kažejo, da lahko umetna inteligenca pomaga učencem s posebnimi potrebami, saj omogoča prilagajanje nalog njihovim sposobnostim in tempu učenja. Leta 2025 je 57 odstotkov učiteljev specialne pedagogike poročalo, da umetno inteligenco uporablja pri pripravi individualiziranih izobraževalnih programov. Prav tako lahko učiteljem prihrani čas pri ocenjevanju in urejanju nalog.
Kljub temu ostajajo pomisleki glede zasebnosti podatkov in morebitnega utrjevanja pristranskosti v sistemih umetne inteligence.
Širši pregled raziskav kaže mešane rezultate. Nekatere študije iz obdobja 2019–2022 ugotavljajo, da umetna inteligenca lahko izboljša motivacijo in učenje zaradi prilagojenih učnih izkušenj. A novejše ugotovitve opozarjajo na dolgoročne učinke: raziskava iz leta 2026 je pokazala, da učenci, ki po uporabi umetne inteligence izgubijo dostop do nje, dosegajo slabše rezultate kot tisti, ki je niso nikoli uporabljali.
Tudi ugledne institucije opozarjajo na tveganja. Inštitut Brookings je v poročilu za leto 2026 poudaril, da lahko tveganja generativne umetne inteligence v izobraževanju presegajo njene koristi – med drugim zaradi slabšanja odnosov med učitelji in učenci ter varnostnih vprašanj. Poročilo Centra za demokracijo in tehnologijo iz leta 2025 pa kaže, da 71 odstotkov učiteljev težko presodi, ali je naloga, ki jo odda učenec, res njegovo lastno delo.
Podobno skoraj dve tretjini staršev meni, da umetna inteligenca slabi ključne akademske veščine, kot so pisanje, bralno razumevanje in kritično mišljenje.
Izkušnje iz preteklosti opozarjajo na previdnost. Tudi med pandemijo covida-19 so šole hitro uvedle digitalne platforme za učenje na daljavo, a so se učitelji hkrati soočili z velikimi izzivi pri zagotavljanju kakovostnega pouka in enake dostopnosti za vse učence.
Podobno so bila v preteklosti velika pričakovanja povezana z družbenimi omrežji in pametnimi telefoni, ki naj bi povečali vključenost učencev, a se je kasneje izkazalo, da prinašajo tudi številna tveganja.
Upočasnitev uvajanja umetne inteligence v šolah ne pomeni njenega zavračanja, temveč odgovoren pristop. Še posebej v okoliščinah, ko so lahko ogroženi učni dosežki, vedenje ali čustveno stanje otrok.
Umetna inteligenca bo nedvomno zaznamovala prihodnost družbe in izobraževanja. A strokovnjaki opozarjajo, da mora njena uvedba temeljiti na preverjenih dokazih in premišljenih odločitvah – kajti hitrost uvajanja je izbira, izobraževanje pa zahteva premišljenost.
Avtor: Tal Slemrod, izredni profesor specialne pedagogike na California State University, Chico
Izbor, prevod in priredba besedila: Monika Dežela Grkman