Medtem ko število smrtnih žrtev zaradi koronavirusa vse bolj narašča, nekateri trdijo, da bo prihajajoče spomladansko vreme na severni polobli upočasnilo ali celo ustavilo širjenje bolezni.

Tudi ameriški predsednik Donald Trump je povzel to prepričanje in izjavil naslednje: »Vročina, splošno gledano, tovrstno obliko virusa lahko uniči.«

Pa ima prav?

Ideja o tem, da bo prihajajoča pomlad zajezila širjenje bolezni, v veliki meri izhaja iz njene primerjave s sezonsko gripo.

V marsičem je bolezen COVID-19 sicer podobna gripi – obe se namreč širita na podobne načine (izločki dihal in okužene površine) in obe povzročata tipične blage bolezni dihal, ki se lahko razvijejo v življenjsko nevarno pljučnico. Toda prenosljivost in resnost bolezni COVID-19 je precej večja kot pri sami gripi.

Ni pa povsem jasno ali bodo sezonska temperaturna nihanja vplivala na prenos COVID-19. Začetek pomladi pri gripi povzroči bistveno zmanjšanje števila primerov, ki traja vse do ponovne vrnitve hladnejših jesenskih temperatur.

Ta sezonska nihanja gripe naj bi povzročala občutljivost virusa na različna podnebja in sezonske spremembe v človeškem imunskem sistemu ter vzorcih obnašanja. Prvič virus gripe bolje preživi v mrzlem, suhem vremenu z zmanjšano ultravijolično svetlobo. Krajši zimski dnevi pri mnogih izmed nas povzročijo nižje ravni vitamina D in melatonina, kar lahko vpliva na delovanje imunskega sistema. Pozimi tudi več časa preživimo z drugimi ljudmi, v zaprtih prostorih in v neposredni bližini, s tem pa se povečajo tudi možnosti za širjenje virusa.

Primerjava z izbruhi drugih vrst koronavirusa

Kako bi ti dejavniki lahko vplivali na prenašanje koronavirusa? Ni povsem jasno, kako bi temperatura in vlaga vplivali na sam koronavirus, kot tudi ne na njegov prenos. Nekateri drugi koronavirusi so sezonskega značaja in povzročajo običajne prehlade v zimskih mesecih.

Epidemija Sarsa v obdobju med 2002 in 2003 se je prav tako začela na severni polobli in se končala julija 2003 z redkimi pojavi primerov v naslednji zimi. Vendar je bilo največje število obolelih v toplem mesecu maju, konec epidemije pa preprosto odraža čas, ki so ga potrebovali za zajezitev in ne učinka poletnega vremena na prenašanje virusa.

Tudi sorodni koronavirus bližnjevzhodnega respiratornega sindroma (MERS-CoV) se prvenstveno prenaša v toplejših državah.

Če se vrnemo k primerjavi z gripo, se je pandemija virusa influence začela spomladi 2009-2010, okrepila spomladi in poleti ter svoj vrhunec doživela naslednjo zimsko sezono. To kaže, da bi pri pandemiji veliko število primerov v mnogih državah še naprej omogočalo prenos virusa v poletnih mesecih in premagalo kakršnokoli sezonska nihanje kot smo mu priča pri manjših epidemijah.

Medtem ko WHO še ni razglasil pandemije COVID-19, pa je mnogo strokovnjakov prepričanih, da se stopnji pandemije hitro približujemo.

Bližajoče toplejše vreme bo lahko zmanjšalo prenos virusa na severni polobli, potencialno pa bi ga lahko povečalo v zimskem času južne poloble, vendar je zelo malo verjetno, da se bo naraščajoča epidemija končala zaradi samega vremena.

Avtor prispevka: Jeremy Rossman

Izbor, prevod in priredba besedila: Monika Dežela Grkman
The Conversation