Vitalii Khodzinskyi / Unsplash
Lily Whelehan, Univerza v Queenslandu
Kako vrsta glasbe vpliva na rast rastlin?
– Thomas, 14 let, Auckland, Nova Zelandija
Ko v laboratoriju preučujem svoje rastline, zelo rada poslušam glasbo. Toda ali je všeč tudi njim ali bi si vendarle želele predvsem miru in tišine?
Izkazalo se je, da si ljubitelji rastlin to vprašanje zastavljajo že skoraj 70 let. Obstajajo celo številni albumi in seznami predvajanja, namenjeni poslušanju v družbi rastlin. Eden najbolj znanih – in tudi moj najljubši – je Mother Earth’s Plantasia, ki je izšel leta 1976 z namenom, da bi ga poslušale »rastline in ljudje, ki jih imajo radi«.
Marsikomu se zdi prijetno poslušati glasbo skupaj z rastlinami. Toda ali je v zamisli, da določene zvrsti glasbe pospešujejo njihovo rast, vendarle kaj resnice? Poglejmo, kaj pravi znanost.
Od kod sploh izvira ta zamisel?
Ena najbolj znanih raziskav o vplivu glasbe na rastline je bila objavljena leta 1973. Njena avtorica Dorothy Retallack jo je predstavila v knjigi The Sound of Music and Plants. Retallackova je izvedla več poskusov, pri katerih je rastlinam predvajala glasbo. Poročala je, da so rastline, ki so poslušale rock glasbo, odmrle, medtem ko so tiste ob klasični glasbi uspevale. Toda Retallackova je bila v resnici študentka glasbe z zelo malo izkušnjami na področju znanstvene metodologije. Njeni rezultati niso bili recenzirani, znanstvena skupnost pa je njeno delo ostro kritizirala.
Kljub temu je zgodba dobila precejšnjo medijsko pozornost. Istega leta je izšla tudi sorodna knjiga The Secret Life of Plants, ki je obravnavala različne vidike domnevne »inteligence« rastlin. Leta 1979 so po njej posneli tudi istoimenski dokumentarni film. V njem so bile predstavljene neverjetne zgodbe, denimo o kaktusu, ki naj bi znal govoriti japonsko. Čeprav so bile te zamisli znanstveno zelo vprašljive, so v alternativnih gibanjih sedemdesetih let doživele velik razcvet.
Novejša spoznanja
V desetletjih, ki so sledila, je bilo objavljenih še veliko raziskav o vplivu glasbe na rastline. Številne so nadaljevale po poti, ki jo je začrtala Retallackova, in preučevale, kako različne vrste glasbe vplivajo na rast rastlin. Toda tudi kakovost teh raziskav je pogosto vprašljiva. Nekatere denimo poročajo o statistično pomembnih razlikah, čeprav jih v resnici ni, ne vključujejo statistične analize ali pa jim manjkajo pomembni deli opisa raziskovalnih metod. Druge se osredotočajo na vpliv verske glasbe ali verskih napevov na rast rastlin in uporabljajo izrazito religiozen jezik. To lahko kaže na določeno pristranskost že pri zasnovi raziskav. Obstajajo pa tudi metodološko precej bolj zanesljive raziskave. Te uporabljajo ustrezne statistične metode, primerjajo vpliv različnih zvokov – ne le glasbe – ter obravnavajo tudi možne učinke vibracij zvočnih valov. Ker pa ni dokazov, da bi rastline lahko razlikovale med subtilnimi značilnostmi, po katerih ljudje ločujemo posamezne glasbene zvrsti, je splošno sprejeto stališče, da so raziskave, ki preverjajo vpliv različnih glasbenih zvrsti, že v osnovi lahko pristranske.
Rastline in zvok
Tako kot v številnih drugih primerih v znanosti se mi zdi, da je resnična povezava med rastlinami in zvokom veliko bolj zanimiva od samega mita. Rastline se niso razvile tako, da bi znale ceniti glasbo, kot jo ljudje, toda svet je bil vedno poln zvokov. Kako torej svet zveni rastlini? Rastline so se na Zemlji pojavile pred več kot 850 milijoni let, sprva v obliki enoceličnih organizmov, ki so lahko pridobivali energijo iz sončne svetlobe. Pred približno 390 milijoni let, v obdobju, ki ga poznamo kot srednji devon, so se razvile v oblike, ki jih danes prepoznavamo kot praproti, z značilnimi strukturami, kot so korenine in listi. Takrat so bile rastline verjetno izpostavljene zvokom, kot so žvečenje žuželk, grmenje, dež in šumenje tekoče vode. Človek zvok doživlja predvsem prek sluha, vendar je z vidika fizike zvok preprosto valovanje tlaka. Ti tlačni oziroma zvočni valovi med širjenjem skozi okolje vplivajo na fizične strukture, skozi katere potujejo. Raziskave so pokazale, da zvočni valovi vplivajo na rastlinske strukture, kot so dlačice na listih.
To kaže, da lahko rastline zaznavajo zvok, ne da bi ga pri tem »slišale« na način, kot si običajno predstavljamo sluh. Raziskovalci so ugotovili tudi, da nekatere rastline rastejo v smeri zvoka tekoče vode, če jim ga predvajajo prek zvočnikov. Pri nekaterih rastlinah se je po predvajanju zvokov žuželk, ki jih napadajo, okrepil tudi obrambni odziv pred plenilci. Po drugi strani pa so nekateri zvoki, ki jih ustvarja človek, pokazali negativen vpliv na zdravje rastlin. Mogoče je torej, da glasba vpliva na rast rastlin – če se njene valovne dolžine in ritmi ujemajo z zvoki, s katerimi so se rastline srečevale skozi evolucijo, na primer z zvokom tekoče vode. Ker pa so rastline zelo raznolike in so se razvijale v različnih okoljih, je malo verjetno, da bi glasba, ki bi spodbudila rast ene rastlinske vrste, enak učinek imela tudi na drugo. Kar zadeva mene, bom glasbo v laboratoriju še naprej poslušala. Ne bom pa več skrbela, ali bodo moje rastline zaradi mojega glasbenega okusa kdaj zavile z očmi.
Lily Whelehan, podoktorska raziskovalka, Queensland Alliance for Agriculture and Food Innovation, Univerza v Queenslandu
Članek je ponovno objavljen iz The Conversation pod licenco Creative Commons. Preberite izvirni članek.