Photo by Nikita Ignatev on Unsplash
Po vsej Skandinaviji kolesarjenje ostaja del vsakdana tudi pozimi: kljub snegu in temperaturam globoko pod lediščem se številni prebivalci v službo ali šolo še vedno odpravljajo s kolesom.
V regiji Stockholm na Švedskem denimo približno 34 odstotkov prebivalcev v zimskih mesecih vsaj občasno uporablja kolo. Tudi norveški Oslo v zadnjih letih beleži porast zimskega kolesarjenja: leta 2022 je bilo kar 15 odstotkov vseh poti opravljenih s kolesom, medtem ko jih je bilo leta 2015 le sedem odstotkov.
Sam živim v majhnem mestu Lund na jugu Švedske in sem tudi sam zimski kolesar. Tudi ko temperature padejo na –5 do –10 °C in je na tleh sneg, se s kolesom odpravim od doma: enega otroka peljem v šolo, drugega v vrtec, nato pa nadaljujem pot do službe. Vsak delovni dan prevozim približno pet kilometrov. Zame je to najboljša in tudi najcenejša možnost. Večino poti opravim po mestnih kolesarskih stezah. Pozimi običajno oblečem le toplo jakno, nič posebej prilagojenega za kolesarjenje. Večina staršev tudi v zimskem času otroke v šolo pripelje s kolesom.
Zimsko kolesarjenje pa ni značilno le za Švedsko. Raziskave kažejo, da tudi danska prestolnica København v hladnejših mesecih ohranja visoko raven kolesarjenja. Približno 66 odstotkov tamkajšnjih kolesarjev pravi, da kolo uporablja tudi pozimi. Kolesarji poročajo, da imajo v prometu pogosto prednost in se počutijo varno, številni pa kolesarjenje dojemajo kot učinkovit način prevoza. Tudi pozimi je kolo za številne mestne poti pogosto najhitrejša in najudobnejša izbira. Na Švedskem – predvsem v severnih delih države – so kolesarske zimske pnevmatike s čepi precej razširjene, medtem ko jih v Lundu, kjer živim, večinoma ne uporabljamo.
Raziskave kažejo, da takšne pnevmatike bistveno izboljšajo oprijem kolesa in zavorno učinkovitost na poledenelih površinah. Kolesarske poti, prekrite s snegom, se lahko ob otoplitvi stopijo in nato znova zamrznejo, kar ustvari spolzke ledene površine, ki jih je težko obvladovati. Številna skandinavska mesta, med njimi København, se tega izziva lotevajo tako, da zimsko vzdrževanje kolesarskih poti postavljajo med prednostne naloge. Pravočasno pluženje snega ter protizdrsni ukrepi – denimo mešanica peska in soli za boljši oprijem – izboljšujejo varnost in ljudi spodbujajo, da kolesarijo tudi v hladnem vremenu.
Raziskave kažejo tudi, da stanje vozišča močno vpliva na odločitev ljudi, ali bodo sedli na kolo. Odstranjevanje snega ostaja najpomembnejši dejavnik pri odločitvi, ali se bodo ljudje odpravili na pot s kolesom, medtem ko protizdrsni ukrepi pomagajo zmanjševati število nesreč. Kakovostno vzdrževanje kolesarskih poti ter ustrezna oprema ljudi spodbujata, da to obliko prevoza uporabljajo tudi skozi zimo.
Priporočila lokalnih oblasti pogosto poudarjajo varne prakse zimskega kolesarjenja, na primer prilagajanje hitrosti zimskim razmeram. Prav ti dejavniki – skupaj z znanjem, kako voziti v slabem vremenu, ter dobro očiščenimi potmi – kolesarjem omogočajo, da tudi v zahtevnejših razmerah brez težav pridejo na delo.
Pomembno je tudi, da mesta na Švedskem in Danskem praviloma ponujajo kolesarske poti, ločene od cestnega prometa, kolesarjem pa na križiščih pogosto pripada jasna prednost pred avtomobili. Kolesarski mostovi ter posebni semaforji za kolesarje olajšujejo pot in zmanjšujejo konflikte z motornimi vozili, kar je še posebej pomembno ob slabi vidljivosti ali mokrih cestah.
Na območjih, kjer kolesarska infrastruktura ni dovolj razvita ali kjer se kolesarji znajdejo v hitrem prometu z avtomobili, zimske razmere dodatno povečujejo negotovost in zmanjšujejo pripravljenost ljudi za kolesarjenje.
Prijaznejše do okolja
Zimsko kolesarjenje je pomemben del trajnostne prometne politike in prizadevanj za doseganje podnebnih ciljev. Vsak kolesar pomeni eno avtomobilsko vožnjo manj – zlasti tisto z zagonom hladnega motorja, ki povzroča nadpovprečno visoke emisije in več lokalnega onesnaženja. Raziskave kažejo, da bi boljše zimsko vzdrževanje kolesarskih poti zmanjšalo nesreče, hkrati pa zimsko kolesarjenje na splošno zmanjšuje rabo avtomobilov. Če ljudje kolesarijo tudi pozimi, je na cestah manj zastojev, javni prevoz pa je v prometnih konicah manj obremenjen.
Tesna povezanost javnega prevoza in kolesarjenja ljudem omogoča, da lažje opravijo tudi daljše poti. K temu prispevajo urejena parkirišča za kolesa na postajah ter možnost, da kolesa vzamejo s seboj na vlak, kar spodbuja uporabo kolesa vsaj na delu poti.
Dejstvo, da Skandinavci kolesarijo tudi pozimi, ni posledica njihove domnevne trdoživosti. Gre predvsem za rezultat premišljenega načrtovanja, zanesljivega vzdrževanja in kulture, ki kolesarjenje razume kot del vsakdanjega življenja. Ko mesta kolo obravnavajo kot nujen način prevoza in ne le kot poletno možnost, ljudje kolesarijo tudi v snegu.
Till Koglin, višji predavatelj in raziskovalec na področju prometnega in mobilnostnega načrtovanja, Univerza v Lundu
Izbor, prevod in priredba besedila: Monika Dežela Grkman