Photo by Nikita Ignatev on Unsplash Po vsej Skandinaviji kolesarjenje ostaja del vsakdana tudi pozimi: kljub snegu in temperaturam globoko pod lediščem se številni prebivalci v službo ali šolo še vedno odpravljajo s kolesom. V regiji Stockholm na Švedskem denimo približno 34 […]
Patrick Hendry on Unsplash V zadnjih dveh desetletjih so države po svetu močno okrepile svoje podnebne politike. Število ukrepov se je od leta 2000 početverilo, nekateri podatkovni nizi pa kažejo celo petnajstkratno povečanje. Vlade danes vzporedno uvajajo celo paleto podnebnih ukrepov – […]
Dnevi z izjemno visokimi temperaturami in prekomerno onesnaženim zrakom so na svetovni ravni vse pogostejši. Novembra lani so v New Delhiju izmerili enega najbolj onesnaženih tednov v zgodovini človeštva. Zaprli so celotno mesto, letala zaradi slabe vidljivosti celo niso mogla pristajati. Nedolgo pred tem so v zahodni Evropi zabeležili dva rekordna vročinska valova, ki sta terjala skoraj 1 500 človeških žrtev.
Šole po vsem svetu so se zaradi pandemije COVID-19 zaprle, zato je mnogo družin potisnjenih v situacijo učenja na daljavo. Starši iščejo načine, kako svoje otroke učiti predmete, kot sta matematika in slovnica, pri tem pa morajo v omejenih prostorih samoizolacije usklajevati še ostale obveznosti .
Vse od dvajsetih let prejšnjega stoletja je avtomobil korenito spremenil način prevoza ljudi. Prostorska ovira z zagotavljanjem osebnega, hitrega in udobnega dostopa od ene točke do druge, je bila končno premagana. Nekatera mesta so bila zasnovana in zgrajena tako, da je bilo za avtomobile dovolj prostora, medtem ko so druga temu primerno prilagodili. Z naložbami v infrastrukturo glavnih cest so ljudje lahko živeli daleč od mestnih središč. Posledica tega je bila velika razpršenost bivalnih površin, katere dober primer predstavljajo ravno ameriška predmestja. Pa vendar odvisnost ljudi od avtomobilov pomeni zlasti precejšnje tveganje za javno zdravje in okolje.
Sodobni romani o podnebnih spremembah v smislu podnebnega leposlovja se neprestano objavljajo. Ker je temo o podnebni krizi težko razlagati, nam predstava o recimo potopljenem mestu New York ali svetu, kjer voda predstavlja dragoceno blago, pomaga pri bolj slikovitem razumevanju njenih izzivov. To pa v današnjem času kriz ne preseneča, kajti leposlovje nam omogoča, da si predstavljamo različne možne prihodnosti, bodisi dobre ali slabe. Branje prvotnih besedil se pri soočanju tako perečega problema zdi izguba časa. Pa vendarle ne bodimo tako prepričani. Podnebna kriza je lahko neizmerna, vendar obstajajo trije pomembni načini, s katerimi nam lahko pretekla literatura ponudi dragocen pogled na sedanjo krizo.
“Glej z očmi in ne rokami!” To ste od previdnega odraslega verjetno že slišali vsaj enkrat v otroštvu, ko ste z vso vnetostjo želeli videti in izkusiti nekaj novega. Na podobno negotov način se vedemo odrasli v odnosu do planeta Zemlje. Našo željo po odkrivanju sveta najeda zavedanje, da mednarodna potovanja škodujejo krajem, ki jih obiskujemo.