“Glej z očmi in ne rokami!” To ste od previdnega odraslega verjetno že slišali vsaj enkrat v otroštvu, ko ste z vso vnetostjo želeli videti in izkusiti nekaj novega. Na podobno negotov način se vedemo odrasli v odnosu do planeta Zemlje. Našo željo po odkrivanju sveta najeda zavedanje, da mednarodna potovanja škodujejo krajem, ki jih obiskujemo.
Kako naše nakupovanje hrane vpliva na planet? No, zamislite si naslednje. Zaužitje enega samega jajca v ozračje sproži med 260 in 330 g CO2. Še preden jajce namreč pride na vaš krožnik, je treba proizvesti krmo in jo dostaviti do kokoši, ki ga izleže. Ta kokoš nato potrebuje ogrevan zrak, ki ga je treba dovesti v hlev, kjer sobiva z ostalimi kokošmi, njihova jajca pa je potem treba dostaviti, običajno s tovornim vozilom, do trgovine, v kateri jih shranjene v hladilniku tudi kupimo. Izdelati je treba tudi embalažo, v kateri jih hranimo, in naposled upoštevati še njihovo pripravo.
Globalna mesta se v 21. stoletju spopadajo s ključnim izzivom na področju mobilnosti. Vse večji vpliv in znatna tveganja podnebnih sprememb postajajo iz dneva v dan jasnejša, mesta pa so na prvi bojni liniji. Promet na svetovni ravni povzroča 14 % vseh toplogrednih plinov, večino teh povzročajo ravno osebna prevozna sredstva. Da bi zmanjšali svoj ogljični odtis in razširili mobilnostne možnosti, so v številnih mestih vlagali v sisteme souporabe koles.