Vse več Američanov se zaradi večje prilagodljivosti in ukinitve ali izboljšanja prevoza na delo poslužuje fleksibilnih praks na delovnem mestu, kot so delo na daljavo, coworking in začetek dela v času izven konic.
Odločitev Jamesa Dysona, da ukine svoj projekt električnega avtomobila v Singapurju verjetno ni bila lahka. Njegovo inženirsko podjetje je za razvoj vozila namenilo štiri leta in milijone funtov, vendar so prišli do zaključka, da ideja ni komercialno izvedljiva. Morebiti na trgu ni več prostora za še eno potencialno Teslo, ki bo z novim električnim avtomobilom predstavljala grožnjo obstoječi avtomobilski industriji in zaobšla izzive pri sami proizvodnji.
Londonsko podzemno železnico so odprli leta 1863, to je pred več kot 150 leti. Od tedaj se je spremenilo mnogo stvari, še vedno pa mnoge pri potovanju z njo pesti paleta istih nevšečnosti kot nekoč. Podzemna železnica naj bi bila glede na standardni seznam trenutnih pritožb prenatrpana, utesnjujoča, glasna, umazana, vroča in za nameček še predraga. Vprašanje pa je ali so se razmere v zadnjem stoletju kaj izboljšale. Glede na raziskave zgodovinskih razmer na podzemni lahko podamo sledeče zaključke.
Električni avtomobili pogosto veljajo za enega večjih upov v boju proti podnebnim spremembam. Novi električni modeli na predstavitvenih sejmih, posodobitve večjih proizvajalcev za električno prihodnost in neznatno, toda naraščajoče število kupcev, ki so željni prehoda s požrešnih konjičkov, zagotavljajo obliko zmanjšanja ogljika z majhno spremembo v načinu življenja. Pa vendarle ima osredotočenost na električne avtomobile tudi šibko plat. Elektrifikacija bo lahko zelo draga za tovornjake, ki na različnih celinah prevažajo blago, in je trenutno tehnično prepovedana za medcelinski letalski promet.
Nizozemski letalski prevoznik KLM je nedavno objavil novo oglaševalsko kampanjo, ki jo je poimenoval »Letite odgovorno«. Ljudi presenetljivo nagovarja k temu, naj manj uporabljajo letalski prevoz. V oglas med drugim sprašujejo tudi: »Ali se morate nujno sestati osebno? Bi šli potemtakem raje z vlakom?«.
Kako naše nakupovanje hrane vpliva na planet? No, zamislite si naslednje. Zaužitje enega samega jajca v ozračje sproži med 260 in 330 g CO2. Še preden jajce namreč pride na vaš krožnik, je treba proizvesti krmo in jo dostaviti do kokoši, ki ga izleže. Ta kokoš nato potrebuje ogrevan zrak, ki ga je treba dovesti v hlev, kjer sobiva z ostalimi kokošmi, njihova jajca pa je potem treba dostaviti, običajno s tovornim vozilom, do trgovine, v kateri jih shranjene v hladilniku tudi kupimo. Izdelati je treba tudi embalažo, v kateri jih hranimo, in naposled upoštevati še njihovo pripravo.
Globalna mesta se v 21. stoletju spopadajo s ključnim izzivom na področju mobilnosti. Vse večji vpliv in znatna tveganja podnebnih sprememb postajajo iz dneva v dan jasnejša, mesta pa so na prvi bojni liniji. Promet na svetovni ravni povzroča 14 % vseh toplogrednih plinov, večino teh povzročajo ravno osebna prevozna sredstva. Da bi zmanjšali svoj ogljični odtis in razširili mobilnostne možnosti, so v številnih mestih vlagali v sisteme souporabe koles.