promet

MOBILNOST

Stres pri čakanju v prometnih zastojih lahko vodi do večjega nasilja

Družba zaradi prometa plačuje visoko ceno, ta pa se izraža v izgubi času, večjem onesnaženju in porabi goriva. Leta 2012 so v metropolitanskih območjih prometni zastoji potrošnike stali 2,9 milijard galon goriva in 5,5 milijarde ur čakanja v avtomobilu. Podatki Inštituta za promet A&M v Teksasu razkrivajo, da ameriški voznik v prometni konici na leto v povprečju preživi kar 42 ur, kar je več kot cel teden polnega delovnega časa.

URBAN BENCHMARKING

Podnebne spremembe: obnova mest brez nevšečnosti za ljudi

Vse od dvajsetih let prejšnjega stoletja je avtomobil korenito spremenil način prevoza ljudi. Prostorska ovira z zagotavljanjem osebnega, hitrega in udobnega dostopa od ene točke do druge, je bila končno premagana. Nekatera mesta so bila zasnovana in zgrajena tako, da je bilo za avtomobile dovolj prostora, medtem ko so druga temu primerno prilagodili. Z naložbami v infrastrukturo glavnih cest so ljudje lahko živeli daleč od mestnih središč. Posledica tega je bila velika razpršenost bivalnih površin, katere dober primer predstavljajo ravno ameriška predmestja. Pa vendar odvisnost ljudi od avtomobilov pomeni zlasti precejšnje tveganje za javno zdravje in okolje.

MOBILNOST

Elektrifikacija cestnega prometa potrebuje več kot samo še eno visokokakovostno vozilo: primer Dysonovega avtomobila

Odločitev Jamesa Dysona, da ukine svoj projekt električnega avtomobila v Singapurju verjetno ni bila lahka. Njegovo inženirsko podjetje je za razvoj vozila namenilo štiri leta in milijone funtov, vendar so prišli do zaključka, da ideja ni komercialno izvedljiva. Morebiti na trgu ni več prostora za še eno potencialno Teslo, ki bo z novim električnim avtomobilom predstavljala grožnjo obstoječi avtomobilski industriji in zaobšla izzive pri sami proizvodnji.

URBAN BENCHMARKING

Londonska podzemna železnica in njene spremembe v zadnjem stoletju

Londonsko podzemno železnico so odprli leta 1863, to je pred več kot 150 leti. Od tedaj se je spremenilo mnogo stvari, še vedno pa mnoge pri potovanju z njo pesti paleta istih nevšečnosti kot nekoč. Podzemna železnica naj bi bila glede na standardni seznam trenutnih pritožb prenatrpana, utesnjujoča, glasna, umazana, vroča in za nameček še predraga. Vprašanje pa je ali so se razmere v zadnjem stoletju kaj izboljšale. Glede na raziskave zgodovinskih razmer na podzemni lahko podamo sledeče zaključke.

MOBILNOST

Električni avtomobili so tu – toda še vedno nam manjka goriva za daljše razdalje

Električni avtomobili pogosto veljajo za enega večjih upov v boju proti podnebnim spremembam. Novi električni modeli na predstavitvenih sejmih, posodobitve večjih proizvajalcev za električno prihodnost in neznatno, toda naraščajoče število kupcev, ki so željni prehoda s požrešnih konjičkov, zagotavljajo obliko zmanjšanja ogljika z majhno spremembo v načinu življenja. Pa vendarle ima osredotočenost na električne avtomobile tudi šibko plat. Elektrifikacija bo lahko zelo draga za tovornjake, ki na različnih celinah prevažajo blago, in je trenutno tehnično prepovedana za medcelinski letalski promet.

URBAN BENCHMARKING

Električni skuterji, kolesa in urbana mobilnost na pariških ulicah

Globalna mesta se v 21. stoletju spopadajo s ključnim izzivom na področju mobilnosti. Vse večji vpliv in znatna tveganja podnebnih sprememb postajajo iz dneva v dan jasnejša, mesta pa so na prvi bojni liniji. Promet na svetovni ravni povzroča 14 % vseh toplogrednih plinov, večino teh povzročajo ravno osebna prevozna sredstva. Da bi zmanjšali svoj ogljični odtis in razširili mobilnostne možnosti, so v številnih mestih vlagali v sisteme souporabe koles.