Fotografija: Dmitriy Steinke: Pexels Džins je prisoten praktično v vseh državah sveta in velja za eno najpogostejših oblik vsakdanjega oblačenja. Njegova priljubljenost presega generacije in družbene skupine: kavbojke nosijo tako modni navdušenci kot tisti, ki modnim trendom ne posvečajo posebne pozornosti, ljudje, […]
Ko je odjeknila novica o svetovnem izbruhu bolezni koronavirusa COVID-19, so se mednarodni finančni trgi odzvali pesimistično in ravnali na način, kakršnega od gospodarske krize leta 2008 še nismo videli.
Ljudje so že od nekdaj bodisi z uporabo šamanskih obredov ali horoskopa poskušali napovedovati prihodnost. Danes je tovrstno zaupanje v napovedi in prerokbe postalo del vsakdanjega življenja. Od vremenskih napovedi do napovedi satelitske navigacije o prihodu na določeno destinacijo, so naša življenja neprestano zasnovana okrog futurističnih predstav. Seveda se bomo včasih počutili izdane s strani lokalnega meteorologa, vendar je zaupanje njegovi prognozi precej bolj racionalno kot pa zaupanje jasnovidki na televiziji. Ta premik k dokazljivim napovedim se je zgodil nekje v 20. stoletju.
Londonsko podzemno železnico so odprli leta 1863, to je pred več kot 150 leti. Od tedaj se je spremenilo mnogo stvari, še vedno pa mnoge pri potovanju z njo pesti paleta istih nevšečnosti kot nekoč. Podzemna železnica naj bi bila glede na standardni seznam trenutnih pritožb prenatrpana, utesnjujoča, glasna, umazana, vroča in za nameček še predraga. Vprašanje pa je ali so se razmere v zadnjem stoletju kaj izboljšale. Glede na raziskave zgodovinskih razmer na podzemni lahko podamo sledeče zaključke.