Ali so rastline in drevesa preživela, ko je asteroid povzročil izumrtje dinozavrov? – Max, 9 let, Velika Britanija

Nekega junijskega dne, pred 66 milijoni let, je na mehiško obalo strmoglavil gromozanski asteroid, ki je povzročil kredno-terciarno ali K-Pg množično izumrtje. Umrla so živa bitja po vsem svetu. V tem masovnem izumrtju so poginile tri četrtine živali v oceanu in poleg ptičev vsi dinozavri. V enem največjih uničenj na Zemlji pa so preživele rastline in drevesa. Vemo torej, da so bile rastline manj prizadete kot pa dinozavri. Čeprav dogodek zanje ni minil brez posledic.

Znanstveniki posledice K-Pg množičnega izumrtja proučujejo na osnovi fosilov. Fosili iz Severne Amerike pripovedujejo zgodbo rastlinskega življenja pred, med in po trčenju asteroida. Ti fosili kažejo, da so bile takojšnje posledice padca asteroida katastrofalne. Udarni valovi, potresi in cunamiji bi lahko uničili številne rastline. Gozdni požari pa opustošili velike površine.

Takrat je zaradi asteroida izumrla približno polovica vseh rastlin na Zemlji. Medtem ko so s takojšnjimi posledicami, kot so cunamiji in udarnimi valovi, umrle nekatere vrste, pa je izumrtje mnogih ostalih nastopilo kot posledica vplivov na okolje, ki jih je sprožil udarec asteroida.

Brez sončne svetlobe

Asteroid je z udarcem ob Zemljo v atmosfero dvignil ogromne količine prahu. Prah je tako sončnim žarkom preprečil dostop do zemeljske površine, kar pa je bilo za rastline izjemno slabo. Dejstva kažejo na to, da je do masovnega izumrtja prišlo meseca junija, saj so bili severnoameriški fosilizirani ostanki lokvanja v poletnem cvetenju, ko je prišlo do trčenja. Ker sončna svetloba ni prodrla na Zemljo, se je poletje na severni polobli spreobrnilo v ostro zimo. Temperature pod ničlo pa lahko uničijo rastline, zlasti tiste v vodi. Poleg nizkih temperatur pa je imelo pomanjkanje sončne svetlobe še druge učinke na rastline. Z onemogočanjem sončne svetlobe tako rastline niso imele pogojev za ustvarjanje fotosinteze. To je postopek, s pomočjo katerega rastline sončne žarke spreminjajo v energijo in je ključnega pomena za njihov obstoj. Brez fotosinteze je veliko rastlinskih vrst izumrlo.

Medtem ko so se drevesa in cvetoče rastline borila za preživetje, je pokrajino v precejšnji meri preraščala praprot. Praproti odlično uspevajo v zahtevnih okoljih in za poselitev novih območjih potrebujejo samo veter. V tem težkem obdobju so se dobro obnesle tudi rastline s hitrimi življenjskimi cikli, ki so rasle in se razvijale razmeroma hitro. Te rastline so lahko obvladovale hitre spremembe v svojih okoljih, medtem ko rastline, kot so drevesa, potrebujejo stabilna življenjska okolja. 

Rastline so preživele bolje kot živali

Rastline imajo v primerjavi z živalmi prednost pri preživetju množičnega izumrtja. Semena rastlin lahko v spečem stanju ostanejo v zemlji več let. Po K-Pg množičnem izumrtju pogoji za rast rastlin niso bili ugodni, toda rastline so lahko v spečem stanju počakale, da so se ti izboljšali. To je tudi verjetna razlaga, zakaj rastline v izumrtju niso bile tako prizadete kot živalske skupine. Gozdovi in drugo rastlinstvo lahko iz semen ponovno zrastejo tudi po več desetletij trajajočem počitku. Živali v spečem stanju na splošno ne morejo preživeti več desetletij. Večina živalskih skupin je zaradi množičnega uničenja potrebovala milijone let, da si je popolnoma opomogla. Rastline so se obnovile hitro.

K-Pg izumrtje je pred več kot 66 milijoni let spremenilo način razvoja živali. Ker so številne živali poginile, je za hrano in ostale vire tekmovalo manj živali. Sesalci so te vire lahko brez večjih omejitev uporabljali in se v različnih oblikah razvijali, vključno z ljudmi. Izumrtje pa ni spremenilo načina razvoja rastlin. Rože in vse skupine rastlin so izumrtje preživele. Bilo je grozovito, toda to težko obdobje so preživele. Ni jih doletela enaka usoda kot neptičje dinozavre – kar je dobro za planet in nas.

Avtor prispevka: Mark Puttick

Izbor, prevod in priredba besedila: Monika Dežela Grkman