Koronavirus: trajne spremembe naših domov z arhitekturnega vidika
Naši domovi so vse od pojava epidemije COVID-19 postali začasna delovna mesta, šole, telovadnice in bari. Večina izmed nas pa doma preživlja več časa kot kdaj koli prej.
Podnebne spremembe: obnova mest brez nevšečnosti za ljudi
Vse od dvajsetih let prejšnjega stoletja je avtomobil korenito spremenil način prevoza ljudi. Prostorska ovira z zagotavljanjem osebnega, hitrega in udobnega dostopa od ene točke do druge, je bila končno premagana. Nekatera mesta so bila zasnovana in zgrajena tako, da je bilo za avtomobile dovolj prostora, medtem ko so druga temu primerno prilagodili. Z naložbami v infrastrukturo glavnih cest so ljudje lahko živeli daleč od mestnih središč. Posledica tega je bila velika razpršenost bivalnih površin, katere dober primer predstavljajo ravno ameriška predmestja. Pa vendar odvisnost ljudi od avtomobilov pomeni zlasti precejšnje tveganje za javno zdravje in okolje.
Električni skuterji, kolesa in urbana mobilnost na pariških ulicah
Globalna mesta se v 21. stoletju spopadajo s ključnim izzivom na področju mobilnosti. Vse večji vpliv in znatna tveganja podnebnih sprememb postajajo iz dneva v dan jasnejša, mesta pa so na prvi bojni liniji. Promet na svetovni ravni povzroča 14 % vseh toplogrednih plinov, večino teh povzročajo ravno osebna prevozna sredstva. Da bi zmanjšali svoj ogljični odtis in razširili mobilnostne možnosti, so v številnih mestih vlagali v sisteme souporabe koles.
Zakaj je kitajska strategija za zajezitev koronavirusa lahko učinkovita?
Oblasti v kitajskem mestu Wuhan so 23. januarja zaprle avtoceste in ustavile ves javni prevoz, da bi preprečile nadaljnjo širjenje izbruha koronavirusa. Kmalu zatem je moralo v karanteno še najmanj deset ostalih kitajskih mest, ki se pretežno nahajajo v neposredni bližini Wuhana.