Štiri predstave o javnem prevozu v prihodnosti

Način, kako ljudje potujejo, je na pragu sprememb, zato premislek o tem, ali se bodo današnji načini prevoza ohranili tudi v naslednjem stoletju, ne bo odveč. Verjetno se še spominjate tistih starih enciklopedij iz petdesetih ali šestdesetih let, v katerih ste lahko našli ilustracije mest in vseh elementov grajenega okolja, ki jih poznamo še danes. Različni načini prevoza, od vlakov, avtobusov, tovornjakov, taksijev, motornih koles, koles, pešcev do osebnih avtomobilov, še vedno delujejo kot sistem, ki se ni bistveno spremenil.

Potujte po svetu, ne da bi ga uničili!

“Glej z očmi in ne rokami!” To ste od previdnega odraslega verjetno že slišali vsaj enkrat v otroštvu, ko ste z vso vnetostjo želeli videti in izkusiti nekaj novega. Na podobno negotov način se vedemo odrasli v odnosu do planeta Zemlje. Našo željo po odkrivanju sveta najeda zavedanje, da mednarodna potovanja škodujejo krajem, ki jih obiskujemo.

Futurologija: kako se je skupina vizionarjev pred stoletjem zazrla preko mogočega in napovedala današnji čas

Ljudje so že od nekdaj bodisi z uporabo šamanskih obredov ali horoskopa poskušali napovedovati prihodnost. Danes je tovrstno zaupanje v napovedi in prerokbe postalo del vsakdanjega življenja. Od vremenskih napovedi do napovedi satelitske navigacije o prihodu na določeno destinacijo, so naša življenja neprestano zasnovana okrog futurističnih predstav. Seveda se bomo včasih počutili izdane s strani lokalnega meteorologa, vendar je zaupanje njegovi prognozi precej bolj racionalno kot pa zaupanje jasnovidki na televiziji. Ta premik k dokazljivim napovedim se je zgodil nekje v 20. stoletju.

Električna vozila še niso okolju prijazna in zakaj bi jih morali kljub temu kupovati

Temeljita sprememba našega načina prevoza predstavlja enega pomembnejših korakov v boju proti podnebnim spremembam. Prometni sektor prispeva približno 20 % svetovnih emisij ogljika. V Združenem Kraljestvu je ta številka 33 %, država pa praktično ni naredila slehernega napredka v smer zmanjšanja prometnih emisij. V nekaterih ostalih državah se te dejansko zvišujejo. Električni avtomobili pogosto veljajo za rešitev tovrstnega problema, toda nekateri v njihovo ekološko vrednost močno dvomijo. Glede na to, da se večino električne energije na svetu še vedno pridobiva iz fosilnih goriv, gre kritika zlasti njihovi odgovornosti za povzročanje več emisij ogljikovega dioksida kot pa pri vozilih z notranjim izgorevanjem. Nemški ekonomist Hans-Werner Sinn je v svojem kontroverznem članku dejal, da z njihovo uporabo ne delamo drugega kot emisije ogljika prenašamo iz »izpušne cevi v elektrarno«.

Kako interakcija med ljudmi in spreminjajočim okoljem vpliva na širjenje nalezljivih bolezni

Nekatere najbolj razvpite bolezni, vključno z boreliozo, steklino in ebolo, izvirajo iz zoonotskih bolezni. Te bolezni povzročajo patogeni (bakterije, virusi ali drugi paraziti), ki se z živali prenašajo na človeka. Čeprav lahko vodijo v resne zdravstvene težave, pa o njih ne vemo čisto vsega. Še vedno popolnoma ne razumemo, kako se patogeni prenašajo med različnimi gostitelji in povzročajo epidemije. Raziskave namigujejo na to, da bi dejavnik lahko bilo spreminjajoče okolje.

Elektrifikacija cestnega prometa potrebuje več kot samo še eno visokokakovostno vozilo: primer Dysonovega avtomobila

Odločitev Jamesa Dysona, da ukine svoj projekt električnega avtomobila v Singapurju verjetno ni bila lahka. Njegovo inženirsko podjetje je za razvoj vozila namenilo štiri leta in milijone funtov, vendar so prišli do zaključka, da ideja ni komercialno izvedljiva. Morebiti na trgu ni več prostora za še eno potencialno Teslo, ki bo z novim električnim avtomobilom predstavljala grožnjo obstoječi avtomobilski industriji in zaobšla izzive pri sami proizvodnji.

Londonska podzemna železnica in njene spremembe v zadnjem stoletju

Londonsko podzemno železnico so odprli leta 1863, to je pred več kot 150 leti. Od tedaj se je spremenilo mnogo stvari, še vedno pa mnoge pri potovanju z njo pesti paleta istih nevšečnosti kot nekoč. Podzemna železnica naj bi bila glede na standardni seznam trenutnih pritožb prenatrpana, utesnjujoča, glasna, umazana, vroča in za nameček še predraga. Vprašanje pa je ali so se razmere v zadnjem stoletju kaj izboljšale. Glede na raziskave zgodovinskih razmer na podzemni lahko podamo sledeče zaključke.

Električni avtomobili so tu – toda še vedno nam manjka goriva za daljše razdalje

Električni avtomobili pogosto veljajo za enega večjih upov v boju proti podnebnim spremembam. Novi električni modeli na predstavitvenih sejmih, posodobitve večjih proizvajalcev za električno prihodnost in neznatno, toda naraščajoče število kupcev, ki so željni prehoda s požrešnih konjičkov, zagotavljajo obliko zmanjšanja ogljika z majhno spremembo v načinu življenja. Pa vendarle ima osredotočenost na električne avtomobile tudi šibko plat. Elektrifikacija bo lahko zelo draga za tovornjake, ki na različnih celinah prevažajo blago, in je trenutno tehnično prepovedana za medcelinski letalski promet.

Zmanjšanje ogljika tudi s prehransko košarico

Kako naše nakupovanje hrane vpliva na planet? No, zamislite si naslednje. Zaužitje enega samega jajca v ozračje sproži med 260 in 330 g CO2. Še preden jajce namreč pride na vaš krožnik, je treba proizvesti krmo in jo dostaviti do kokoši, ki ga izleže. Ta kokoš nato potrebuje ogrevan zrak, ki ga je treba dovesti v hlev, kjer sobiva z ostalimi kokošmi, njihova jajca pa je potem treba dostaviti, običajno s tovornim vozilom, do trgovine, v kateri jih shranjene v hladilniku tudi kupimo. Izdelati je treba tudi embalažo, v kateri jih hranimo, in naposled upoštevati še njihovo pripravo.

Električni skuterji, kolesa in urbana mobilnost na pariških ulicah

Globalna mesta se v 21. stoletju spopadajo s ključnim izzivom na področju mobilnosti. Vse večji vpliv in znatna tveganja podnebnih sprememb postajajo iz dneva v dan jasnejša, mesta pa so na prvi bojni liniji. Promet na svetovni ravni povzroča 14 % vseh toplogrednih plinov, večino teh povzročajo ravno osebna prevozna sredstva. Da bi zmanjšali svoj ogljični odtis in razširili mobilnostne možnosti, so v številnih mestih vlagali v sisteme souporabe koles.