Google je proti koncu leta 2019 naznanil izjemen preboj. V podjetju so zatrdili, da so z uporabo novega tipa kvantnega računalnika dosegli t.i. kvantno premoč in v 200 sekundah opravili primerjalni test. Najsodobnejši klasični superračunalnik naj bi za isti test potreboval 10 000 let.
Katherine Johnson, ki je umrla v starosti 101 leta, je bila izjemna ženska. O njej in njenih dosežkih pa je do nedavnega slišal le malokdo. Bila je matematičarka, ki je delala za Naso. Na papirju zaradi nobenega od teh dejstev ne bi izstopala iz množice. Če dodamo še nekaj dejstev, da je bila temnopolta ženska, ki je v 50-ih in zgodnjih 60-letih prejšnjega stoletja delala v ZDA, pa o njenem uspehu dobimo nekoliko boljšo sliko.
Otroci danes dalj časa preživijo v sedečem položaju kot kadarkoli prej. Raziskave kažejo, da to navado prenašajo tudi v odraslo dobo in so zato manj aktivni.
Odgovor je precej odvisen od samega psa in seveda od tega, kaj je s potovanjem mišljeno.
Preprost odgovor na to vprašanje je, da je pajčevina zares, zares, zares tanka. Pajčevinasta nit vrtnega pajka je debela le 0.003 milimetre, kar je 20-krat tanjše od človeškega lasu. Seveda pa razvozlajmo še nekaj ugank, ki zadevajo trdnost pajkove svile v primerjavi z jeklom.
Mesta po svetu se spreminjajo in postajajo bolj »hodljiva«. Ker se vse več ljudi priseljuje v mesta, so koristi spodbujanja ljudi, da hodijo, popolnoma jasne.
Kolesarjenje vam lahko da neznanski občutek svobode in užitka. Poveča vašo neodvisnost in poznavanje lokalnega okolja ter izboljša dostop do naravnega oz. urbanega okolja. Utegne pa vas tudi navdati z nostalgijo in spomini na vaše kolesarske poti v otroštvu, zlasti pa mladostniško radostjo.
Veter je bil za ljudi vedno pomemben. Pred več tisoči let so ga uporabljali zato, da so z ladjami prečkali morje, danes pa z vetrnimi turbinami ustvarjajo elektriko. Seveda je trajalo kar nekaj časa, da so znanstveniki začeli natančneje razumeti, kako veter pravzaprav nastane.
V našem nedavnem poročilu smo objavili, da se je v zadnjih 25 letih povečalo globalno nezadovoljstvo z demokracijo. Poročilo, ki vsebuje tudi projekt HUMAN Surveys, zajema analizo 154 držav, 77 od teh neprekinjeno v obdobju od leta 1995 do 2020. Vse te raziskave je bilo možno izvesti z uporabo podatkov iz več kot 25 virov, 3 500 nacionalnih vprašalnikov in 4 milijonov anketirancev.
Družba zaradi prometa plačuje visoko ceno, ta pa se izraža v izgubi času, večjem onesnaženju in porabi goriva. Leta 2012 so v metropolitanskih območjih prometni zastoji potrošnike stali 2,9 milijard galon goriva in 5,5 milijarde ur čakanja v avtomobilu. Podatki Inštituta za promet A&M v Teksasu razkrivajo, da ameriški voznik v prometni konici na leto v povprečju preživi kar 42 ur, kar je več kot cel teden polnega delovnega časa.
Kratek odgovor na to vprašanje je, da ljudje v takem primeru žgečkanje pričakujemo. Pretežni del »žgečkljivosti« žgečkanja pa je ravno v dejavniku presenečenja.
Zakaj občutimo ljubezen? V najboljšem primeru gre za vprašljivo prednost, v najslabšem pa za popolno katastrofo. Zaradi ljubezni se lahko sicer inteligentni ljudje vedejo kot bedaki, zaradi ljubezni nas boli glava in preplavljajo skrbi. Ljubimci nam zlomijo srce, družina nas nemalokrat spravlja ob pamet in prijatelji razočarajo. Pravzaprav pa smo ustvarjeni, da se med seboj povezujemo. To kaže, da se je vloga ljubezni spreminjala in da je imela medsebojna navezanost prednost pred naravnim izborom. Fosili nam razkrivajo, da se je ljubezen razvila že pred več sto milijoni let in našim prednikom sesalcem v dobi dinozavrov pomagala pri samem preživetju.
Včasih se nam zdi, da nas življenje dobesedno prehiteva. Ko smo otroci, čas mineva počasi in občutek imamo, da vožnje z avtomobilom in poletne počitnice trajajo večno. Ko pa odrastemo, čas začne teči neusmiljeno hitro, rojstni dnevi in božični prazniki pa so tu vsako leto hitreje.
Vse od dvajsetih let prejšnjega stoletja je avtomobil korenito spremenil način prevoza ljudi. Prostorska ovira z zagotavljanjem osebnega, hitrega in udobnega dostopa od ene točke do druge, je bila končno premagana. Nekatera mesta so bila zasnovana in zgrajena tako, da je bilo za avtomobile dovolj prostora, medtem ko so druga temu primerno prilagodili. Z naložbami v infrastrukturo glavnih cest so ljudje lahko živeli daleč od mestnih središč. Posledica tega je bila velika razpršenost bivalnih površin, katere dober primer predstavljajo ravno ameriška predmestja. Pa vendar odvisnost ljudi od avtomobilov pomeni zlasti precejšnje tveganje za javno zdravje in okolje.
Naše vedenje je močno odvisno od tega, kako dobro nadziramo, organiziramo in pravilno izvajamo dejanja. Vzemimo na primer pisanje. Če na listu papirja ne bi postopoma naredili ene poteze za drugo, nam ne bi uspelo napisati ene besede.
Ljudje v povprečju na delovnem mestu preživijo več kot 3 500 dni ali 84 000 ur. Pravzaprav je to idealna priložnost za spodbujanje fizične aktivnosti oz. vadbe. Če se naslonimo na zadnje ugotovitve nedavne nemške študije, te navajajo, da si zaposleni z vadbo krepijo fizično zmogljivost, preprečujejo bolezni srca in ožilja, izboljšujejo duševno zdravje in so pri delu celo bolj produktivni.
Nekdanjega britanskega nogometaša Davida Beckhama je zaradi uporabe mobilnega telefona nedavno doletela prometna kazen s prepovedjo vožnje za obdobje šestih mesecev. Žal je samo eden izmed mnogih tistih, ki očitno mislijo, da med vožnjo nimajo drugega pametnejšega dela.
Število aktivnih uporabnikov Facebooka, torej tistih, ki so se na stran prijavili v zadnjem mesecu, je doseglo zgodovinski rekord 2,45 milijarde. To pomeni, da približno 32 odstotkov svetovnega prebivalstva zdaj uporablja družbeno platformo, trend vključevanja pa še vedno narašča.
Sodobni romani o podnebnih spremembah v smislu podnebnega leposlovja se neprestano objavljajo. Ker je temo o podnebni krizi težko razlagati, nam predstava o recimo potopljenem mestu New York ali svetu, kjer voda predstavlja dragoceno blago, pomaga pri bolj slikovitem razumevanju njenih izzivov. To pa v današnjem času kriz ne preseneča, kajti leposlovje nam omogoča, da si predstavljamo različne možne prihodnosti, bodisi dobre ali slabe. Branje prvotnih besedil se pri soočanju tako perečega problema zdi izguba časa. Pa vendarle ne bodimo tako prepričani. Podnebna kriza je lahko neizmerna, vendar obstajajo trije pomembni načini, s katerimi nam lahko pretekla literatura ponudi dragocen pogled na sedanjo krizo.
V zadnjem času potekajo razprave o tem, ali so motnje s prehranjevanjem pogostejše v moderni družbi. Nekateri so mnenja, da tako dostop mladih do fotografij na socialnih omrežjih kot objavljanje teh lahko vpliva na njihov telesni videz in posledično tudi prehranjevanje. Spet drugi v prid tovrstnim medijem zagovarjajo njihovo vlogo pri samem okrevanju, s tem, da zagotavljajo platforme za ljudi, kjer lahko govorijo o svojih izkušnjah in zdravljenju. Kateri vidik je torej pravi?
Način, kako ljudje potujejo, je na pragu sprememb, zato premislek o tem, ali se bodo današnji načini prevoza ohranili tudi v naslednjem stoletju, ne bo odveč. Verjetno se še spominjate tistih starih enciklopedij iz petdesetih ali šestdesetih let, v katerih ste lahko našli ilustracije mest in vseh elementov grajenega okolja, ki jih poznamo še danes. Različni načini prevoza, od vlakov, avtobusov, tovornjakov, taksijev, motornih koles, koles, pešcev do osebnih avtomobilov, še vedno delujejo kot sistem, ki se ni bistveno spremenil.
“Glej z očmi in ne rokami!” To ste od previdnega odraslega verjetno že slišali vsaj enkrat v otroštvu, ko ste z vso vnetostjo želeli videti in izkusiti nekaj novega. Na podobno negotov način se vedemo odrasli v odnosu do planeta Zemlje. Našo željo po odkrivanju sveta najeda zavedanje, da mednarodna potovanja škodujejo krajem, ki jih obiskujemo.
Ljudje so že od nekdaj bodisi z uporabo šamanskih obredov ali horoskopa poskušali napovedovati prihodnost. Danes je tovrstno zaupanje v napovedi in prerokbe postalo del vsakdanjega življenja. Od vremenskih napovedi do napovedi satelitske navigacije o prihodu na določeno destinacijo, so naša življenja neprestano zasnovana okrog futurističnih predstav. Seveda se bomo včasih počutili izdane s strani lokalnega meteorologa, vendar je zaupanje njegovi prognozi precej bolj racionalno kot pa zaupanje jasnovidki na televiziji. Ta premik k dokazljivim napovedim se je zgodil nekje v 20. stoletju.
Avtomobili se spreminjajo – in to hitro. Toda ali novosti kot so avtonomna in leteča vozila pomenijo nov prerod ali samo divje sanje? Tudi če nas bodo v prihodnosti lahko pripeljala od točke A do točke B, se poraja vprašanje ali bo ta pot povsem varna. Strokovnjak odgovarja na pet ključnih vprašanj.
Temeljita sprememba našega načina prevoza predstavlja enega pomembnejših korakov v boju proti podnebnim spremembam. Prometni sektor prispeva približno 20 % svetovnih emisij ogljika. V Združenem Kraljestvu je ta številka 33 %, država pa praktično ni naredila slehernega napredka v smer zmanjšanja prometnih emisij. V nekaterih ostalih državah se te dejansko zvišujejo. Električni avtomobili pogosto veljajo za rešitev tovrstnega problema, toda nekateri v njihovo ekološko vrednost močno dvomijo. Glede na to, da se večino električne energije na svetu še vedno pridobiva iz fosilnih goriv, gre kritika zlasti njihovi odgovornosti za povzročanje več emisij ogljikovega dioksida kot pa pri vozilih z notranjim izgorevanjem. Nemški ekonomist Hans-Werner Sinn je v svojem kontroverznem članku dejal, da z njihovo uporabo ne delamo drugega kot emisije ogljika prenašamo iz »izpušne cevi v elektrarno«.
Nekatere najbolj razvpite bolezni, vključno z boreliozo, steklino in ebolo, izvirajo iz zoonotskih bolezni. Te bolezni povzročajo patogeni (bakterije, virusi ali drugi paraziti), ki se z živali prenašajo na človeka. Čeprav lahko vodijo v resne zdravstvene težave, pa o njih ne vemo čisto vsega. Še vedno popolnoma ne razumemo, kako se patogeni prenašajo med različnimi gostitelji in povzročajo epidemije. Raziskave namigujejo na to, da bi dejavnik lahko bilo spreminjajoče okolje.
Vse več Američanov se zaradi večje prilagodljivosti in ukinitve ali izboljšanja prevoza na delo poslužuje fleksibilnih praks na delovnem mestu, kot so delo na daljavo, coworking in začetek dela v času izven konic.
Odločitev Jamesa Dysona, da ukine svoj projekt električnega avtomobila v Singapurju verjetno ni bila lahka. Njegovo inženirsko podjetje je za razvoj vozila namenilo štiri leta in milijone funtov, vendar so prišli do zaključka, da ideja ni komercialno izvedljiva. Morebiti na trgu ni več prostora za še eno potencialno Teslo, ki bo z novim električnim avtomobilom predstavljala grožnjo obstoječi avtomobilski industriji in zaobšla izzive pri sami proizvodnji.
Londonsko podzemno železnico so odprli leta 1863, to je pred več kot 150 leti. Od tedaj se je spremenilo mnogo stvari, še vedno pa mnoge pri potovanju z njo pesti paleta istih nevšečnosti kot nekoč. Podzemna železnica naj bi bila glede na standardni seznam trenutnih pritožb prenatrpana, utesnjujoča, glasna, umazana, vroča in za nameček še predraga. Vprašanje pa je ali so se razmere v zadnjem stoletju kaj izboljšale. Glede na raziskave zgodovinskih razmer na podzemni lahko podamo sledeče zaključke.
Električni avtomobili pogosto veljajo za enega večjih upov v boju proti podnebnim spremembam. Novi električni modeli na predstavitvenih sejmih, posodobitve večjih proizvajalcev za električno prihodnost in neznatno, toda naraščajoče število kupcev, ki so željni prehoda s požrešnih konjičkov, zagotavljajo obliko zmanjšanja ogljika z majhno spremembo v načinu življenja. Pa vendarle ima osredotočenost na električne avtomobile tudi šibko plat. Elektrifikacija bo lahko zelo draga za tovornjake, ki na različnih celinah prevažajo blago, in je trenutno tehnično prepovedana za medcelinski letalski promet.
