Forenzični jezikoslovci raziskujejo uporabo čustvenih simbolov kot dokazov na sodišču
Čustveni simboli oz. čustvenčki so v pisni komunikaciji postali splošno prisotni – sporočila začinjajo smeškoti, srčki in ostale grafične ikone.
Svetovni odziv na koronavirus in znižanje emisij CO2 – kako jih ohraniti na nizki ravni
Kako se odzvati na krizo? Več kot očitno je, da je bil odziv na pandemijo COVID-19 dramatično drugačen od vsega tistega, kar so sprožala večkratna opozorila znanstvenikov na podnebne spremembe. Številnim organizacijam, ki so med leti 2019 in 2020 razglašale izredne podnebne razmere, do zdaj ni uspelo sprejeti ničesar primerljivega obsegu in hitrosti ukrepanja za zajezitev izbruha koronavirusa.
Zakaj je pomembno, da znanstveniki poiščejo izvor novega koronavirusa COVID-19?
Izbruh sedanjega COVID-19 povzroča novi koronavirus SARS CoV-2, ki se širi med ljudmi. O prvih okužbah so poročali konec meseca decembra 2019 v Wuhanu, Kitajski provinci Hubej, kjer so odkrili 41 primerov okužbe s pljučnico. Poglobljena analiza je pokazala, da je šlo za nov koronavirus.
Ali bo toplejše vreme ustavilo širjenje koronavirusa?
Medtem ko število smrtnih žrtev zaradi koronavirusa vse bolj narašča, nekateri trdijo, da bo prihajajoče spomladansko vreme na severni polobli upočasnilo ali celo ustavilo širjenje bolezni.
Koronavirus: odgovarjamo na deset vprašanj o samoizolaciji
Ena od strategij, ki jih bo za nadzor nad izbruhom bolezni COVID-19 uporabila britanska vlada, je samoizolacija. Kaj natančno to pomeni, bomo pojasnili z odgovori na deset vprašanj.
Koronavirus: kdo je ogrožen in kako to vemo?
Za številne izmed nas se grožnja koronavirusa nenadoma zdi bližje domu. V zadnjih dneh so v Južni Koreji, Iranu in Italiji zaznali skokovit porast števila primerov.
Koronavirus in španska gripa: gospodarska izkušnja zadnje svetovne pandemije
Ko je odjeknila novica o svetovnem izbruhu bolezni koronavirusa COVID-19, so se mednarodni finančni trgi odzvali pesimistično in ravnali na način, kakršnega od gospodarske krize leta 2008 še nismo videli.
Kako se učinkovito zaščiti pred okužbo s koronavirusom? Strokovnjak za javno zdravje odgovarja na 4 vprašanja
Opomba urednika: Svetovna zdravstvena organizacija je izjavila, da je stopnja umrljivosti zaradi bolezni, ki jo povzroča novi koronavirus, višja kot pri gripi. Od 4. marca 2020 so v ZDA poročali o devetih žrtvah. Brian Labus, strokovnjak za javno zdravje, nam je zagotovil nekaj ključnih varnostnih ukrepov, od razkužil do shranjevanja hrane in zalog.
Aktualno o koronavirusu: tedenski pregled globalne mreže akademikov
Komaj smo vstopili v novo leto, že so se začele pojavljati zgodbe o zaskrbljujočih številkah primerov pljučnih obolenj v kitajskem mestu Wuhan, ki jih povzroča skrivnostni novi »koronavirus«. Portal The Conversation je prvi prispevek o izbruhu objavil 13. januarja. Takrat se je virus širil na Kitajskem, nekaj pozitivnih primerov pa so zasledili tudi na Tajskem, Južni Koreji in Japonskem.
Pet zanimivih dejstev o možganih
Človeški možgani predstavljajo enega najbolj zapletenih organov v telesu. Poleg nadzora osnovnih življenjskih funkcij, kot so dihanje, delovanje organov in gibanje, pa podpirajo tudi zahtevnejše procese – od razmišljanja, nadziranja našega vedenja in čustev ter ustvarjanja spominov. Toda ne glede na njihovo nepogrešljivo vlogo, jih mnogi še vedno zelo slabo poznajo.
Kvantni internet: globalna mreža je že postavljena
Google je proti koncu leta 2019 naznanil izjemen preboj. V podjetju so zatrdili, da so z uporabo novega tipa kvantnega računalnika dosegli t.i. kvantno premoč in v 200 sekundah opravili primerjalni test. Najsodobnejši klasični superračunalnik naj bi za isti test potreboval 10 000 let.
Katherine Johnson: Nasina matematičarka in še kako pomembna vzornica
Katherine Johnson, ki je umrla v starosti 101 leta, je bila izjemna ženska. O njej in njenih dosežkih pa je do nedavnega slišal le malokdo. Bila je matematičarka, ki je delala za Naso. Na papirju zaradi nobenega od teh dejstev ne bi izstopala iz množice. Če dodamo še nekaj dejstev, da je bila temnopolta ženska, ki je v 50-ih in zgodnjih 60-letih prejšnjega stoletja delala v ZDA, pa o njenem uspehu dobimo nekoliko boljšo sliko.
Ena milja teka na dan pripomore k boljšemu zdravju otrok – kako šolam to uspeti na bolj zabaven način
Otroci danes dalj časa preživijo v sedečem položaju kot kadarkoli prej. Raziskave kažejo, da to navado prenašajo tudi v odraslo dobo in so zato manj aktivni.
Radovedni otroci sprašujejo: ali drži, da psi ne marajo potovati?
Odgovor je precej odvisen od samega psa in seveda od tega, kaj je s potovanjem mišljeno.
Radovedni otroci sprašujejo: zakaj se pajkova mreža tako zlahka strga, ko pa naj bi bila močna kot jeklo?
Preprost odgovor na to vprašanje je, da je pajčevina zares, zares, zares tanka. Pajčevinasta nit vrtnega pajka je debela le 0.003 milimetre, kar je 20-krat tanjše od človeškega lasu. Seveda pa razvozlajmo še nekaj ugank, ki zadevajo trdnost pajkove svile v primerjavi z jeklom.
Boljša hodljivost mest in razumevanje vpliva družbenih vezi na naše poti
Mesta po svetu se spreminjajo in postajajo bolj »hodljiva«. Ker se vse več ljudi priseljuje v mesta, so koristi spodbujanja ljudi, da hodijo, popolnoma jasne.
Električna kolesa pri starejših izboljšajo umsko sposobnost in njihovo dobro počutje
Kolesarjenje vam lahko da neznanski občutek svobode in užitka. Poveča vašo neodvisnost in poznavanje lokalnega okolja ter izboljša dostop do naravnega oz. urbanega okolja. Utegne pa vas tudi navdati z nostalgijo in spomini na vaše kolesarske poti v otroštvu, zlasti pa mladostniško radostjo.
Radovedni otroci sprašujejo: kako nastane veter?
Veter je bil za ljudi vedno pomemben. Pred več tisoči let so ga uporabljali zato, da so z ladjami prečkali morje, danes pa z vetrnimi turbinami ustvarjajo elektriko. Seveda je trajalo kar nekaj časa, da so znanstveniki začeli natančneje razumeti, kako veter pravzaprav nastane.
Kje so ljudje z demokracijo zadovoljni in zakaj
V našem nedavnem poročilu smo objavili, da se je v zadnjih 25 letih povečalo globalno nezadovoljstvo z demokracijo. Poročilo, ki vsebuje tudi projekt HUMAN Surveys, zajema analizo 154 držav, 77 od teh neprekinjeno v obdobju od leta 1995 do 2020. Vse te raziskave je bilo možno izvesti z uporabo podatkov iz več kot 25 virov, 3 500 nacionalnih vprašalnikov in 4 milijonov anketirancev.
Stres pri čakanju v prometnih zastojih lahko vodi do večjega nasilja
Družba zaradi prometa plačuje visoko ceno, ta pa se izraža v izgubi času, večjem onesnaženju in porabi goriva. Leta 2012 so v metropolitanskih območjih prometni zastoji potrošnike stali 2,9 milijard galon goriva in 5,5 milijarde ur čakanja v avtomobilu. Podatki Inštituta za promet A&M v Teksasu razkrivajo, da ameriški voznik v prometni konici na leto v povprečju preživi kar 42 ur, kar je več kot cel teden polnega delovnega časa.
Radovedni otroci sprašujejo: zakaj ne čutimo lastnega žgečkanja?
Kratek odgovor na to vprašanje je, da ljudje v takem primeru žgečkanje pričakujemo. Pretežni del »žgečkljivosti« žgečkanja pa je ravno v dejavniku presenečenja.
Izvor in razvoj ljubezni
Zakaj občutimo ljubezen? V najboljšem primeru gre za vprašljivo prednost, v najslabšem pa za popolno katastrofo. Zaradi ljubezni se lahko sicer inteligentni ljudje vedejo kot bedaki, zaradi ljubezni nas boli glava in preplavljajo skrbi. Ljubimci nam zlomijo srce, družina nas nemalokrat spravlja ob pamet in prijatelji razočarajo. Pravzaprav pa smo ustvarjeni, da se med seboj povezujemo. To kaže, da se je vloga ljubezni spreminjala in da je imela medsebojna navezanost prednost pred naravnim izborom. Fosili nam razkrivajo, da se je ljubezen razvila že pred več sto milijoni let in našim prednikom sesalcem v dobi dinozavrov pomagala pri samem preživetju.
Imate občutek, da čas beži? To je način, da ga upočasnite
Včasih se nam zdi, da nas življenje dobesedno prehiteva. Ko smo otroci, čas mineva počasi in občutek imamo, da vožnje z avtomobilom in poletne počitnice trajajo večno. Ko pa odrastemo, čas začne teči neusmiljeno hitro, rojstni dnevi in božični prazniki pa so tu vsako leto hitreje.
Podnebne spremembe: obnova mest brez nevšečnosti za ljudi
Vse od dvajsetih let prejšnjega stoletja je avtomobil korenito spremenil način prevoza ljudi. Prostorska ovira z zagotavljanjem osebnega, hitrega in udobnega dostopa od ene točke do druge, je bila končno premagana. Nekatera mesta so bila zasnovana in zgrajena tako, da je bilo za avtomobile dovolj prostora, medtem ko so druga temu primerno prilagodili. Z naložbami v infrastrukturo glavnih cest so ljudje lahko živeli daleč od mestnih središč. Posledica tega je bila velika razpršenost bivalnih površin, katere dober primer predstavljajo ravno ameriška predmestja. Pa vendar odvisnost ljudi od avtomobilov pomeni zlasti precejšnje tveganje za javno zdravje in okolje.
Kako se možgani pripravijo na gibanje in dejanja
Naše vedenje je močno odvisno od tega, kako dobro nadziramo, organiziramo in pravilno izvajamo dejanja. Vzemimo na primer pisanje. Če na listu papirja ne bi postopoma naredili ene poteze za drugo, nam ne bi uspelo napisati ene besede.
Športne pametne ure in personalizirani vadbeni programi – to so načini, kako ostati zdravi v službi
Ljudje v povprečju na delovnem mestu preživijo več kot 3 500 dni ali 84 000 ur. Pravzaprav je to idealna priložnost za spodbujanje fizične aktivnosti oz. vadbe. Če se naslonimo na zadnje ugotovitve nedavne nemške študije, te navajajo, da si zaposleni z vadbo krepijo fizično zmogljivost, preprečujejo bolezni srca in ožilja, izboljšujejo duševno zdravje in so pri delu celo bolj produktivni.
Tehnologija v avtomobilih: se prodaja le napačen občutek varnosti?
Nekdanjega britanskega nogometaša Davida Beckhama je zaradi uporabe mobilnega telefona nedavno doletela prometna kazen s prepovedjo vožnje za obdobje šestih mesecev. Žal je samo eden izmed mnogih tistih, ki očitno mislijo, da med vožnjo nimajo drugega pametnejšega dela.
Zakaj ljudje zapuščajo Facebook in kaj nam to pove o prihodnosti socialnih medijev
Število aktivnih uporabnikov Facebooka, torej tistih, ki so se na stran prijavili v zadnjem mesecu, je doseglo zgodovinski rekord 2,45 milijarde. To pomeni, da približno 32 odstotkov svetovnega prebivalstva zdaj uporablja družbeno platformo, trend vključevanja pa še vedno narašča.
Zgodovinska književnost nas o podnebni krizi lahko nauči treh dejstev
Sodobni romani o podnebnih spremembah v smislu podnebnega leposlovja se neprestano objavljajo. Ker je temo o podnebni krizi težko razlagati, nam predstava o recimo potopljenem mestu New York ali svetu, kjer voda predstavlja dragoceno blago, pomaga pri bolj slikovitem razumevanju njenih izzivov. To pa v današnjem času kriz ne preseneča, kajti leposlovje nam omogoča, da si predstavljamo različne možne prihodnosti, bodisi dobre ali slabe. Branje prvotnih besedil se pri soočanju tako perečega problema zdi izguba časa. Pa vendarle ne bodimo tako prepričani. Podnebna kriza je lahko neizmerna, vendar obstajajo trije pomembni načini, s katerimi nam lahko pretekla literatura ponudi dragocen pogled na sedanjo krizo.
Novejša študija obelodanja – socialni mediji pri mladih ne povzročajo motenj prehranjevanja
V zadnjem času potekajo razprave o tem, ali so motnje s prehranjevanjem pogostejše v moderni družbi. Nekateri so mnenja, da tako dostop mladih do fotografij na socialnih omrežjih kot objavljanje teh lahko vpliva na njihov telesni videz in posledično tudi prehranjevanje. Spet drugi v prid tovrstnim medijem zagovarjajo njihovo vlogo pri samem okrevanju, s tem, da zagotavljajo platforme za ljudi, kjer lahko govorijo o svojih izkušnjah in zdravljenju. Kateri vidik je torej pravi?